Maksima Gasparija ne povezujeta s Preloko le njegovi Belokranjska ohcet in Kmetska svatba, ampak je slikarsko dokumentiral tudi dragoceni muzejski predmet s Preloke, ki ga zdaj hrani SEM: parto. Parta je bila skupaj s svatovsko krono naglavni okras preloške neveste še konec 19. stoletja.
Odgovor na vprašanje, kako je parta s Preloke prišla v Ljubljano v muzej, sem našla v adlešiški župnijski kroniki, ki jo je pisal tamkajšnji župnik Ivan Šašelj. Ta se je namreč v 3. zvezku kronike pohvalil, da je leta 1911 – navajam – »Deželnemu muzeju v Ljubljani poslal 1 parto (iz Preloke): široka, kakršne so nosile neveste v preloški župniji.«
Danes je ta predmet v Slovenskem etnografskem muzeju opisan takole:
Parta, dekliški trak / Preloka / volna, lan, steklo, kamen, kovina / d – 41,1 cm; š – 7,8 cm. Na širok rdeč suknen trak, podložen s finim platnom, so našite steklene perle bele, zelene in temno rdeče barve. Okras (d – 34 cm) je razporejen v pet glavnih in dve stranski polji, v celoti ima obrobo iz drobnih belih perlic. Na ožjih koncih traku sta prišiti medeninasti zanki, skoz kateri so pretaknili trak za zavezovanje.
Gaspar je prišel s to parto v stik, ko se je zaposlil v Etnografskem muzeju kot restavrator in risar (od 1929 do 1948). Njeno ornamentiko in kolorit je leta 1944 prelil v dokumentarno risbo, ki je zdaj predstavljena na Gasparijevi razstavi. Ob risbi je v stekleni vitrini razstavljena tudi sama parta.
Dokumentiral pa je tudi drugi del naglavnega okrasja belokranjske neveste – svatovsko krono. Gasparijeva risba in sama krona, ki jo hrani SEM, sta prav tako na ogled na tej razstavi.
Kako pa sta zgledali parta in krona »v praksi«?
To lahko vidimo na Gasparijevi nevesti (prva slika) in na fotografiji iz 1911, ki je objavljena v knjigi Marije Makarovič (gl. VIR). V tej knjigi je tudi navedeno pričevanje Preločana Petra Ivanušiča: »Ko je nevesta prišla v ženinov dom, so ji sosede snele z glave parto s trakovi in ji na zvite kite pričvrstile zaglavec. To je pomenilo, da je postala snaha.« (gl. op.)
No in tako nas Maksim Gaspari, ta naš najbolj ljudski slikar, s svojima risbama nevestine parte in krone spomni na še eno narodopisno posebnost naših krajev. Da ne pozabimo, kdo smo in od kod izhajamo!
Ana Starešinič (29. 10. 2025)
VIR:
Marija Makarovič, Slovenska ljudska noša v besedi in podobi. Zv. 10, Bela Krajina : krajevne skupnosti Adlešiči, Sinji Vrh in Vinica
OPOMBA: 
Zaglavec je bila v trikotnik prepognjena tkanina z značilnimi belimi resicami. V preloški fototeki hranimo tole fotografijo iz arhiva družine Čoholič na Švedskem. Njihova mama Angela Starešinič je (domnevam, da med letoma 1945 in 1950) takole rekonstruirala videz mlade snahe z zaglavcem. V njeni mladosti (rojena je bila leta 1925 ) se je nošenje zaglavca na Preloki že opustilo.