V Gasparijevi bogati umetniški kašči, kakor se je predstavila na razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, ima prav posebno mesto ne le Preloka, ampak Bela krajina nasploh.
Gaspari je leta 1924, ko je po obisku na Preloki ustvaril oljno sliko Belokranjska ohcet, naslikal še Jurjevo. Motiv je torej črpal iz belokranjskega običaja ob pomladnem prazniku sv. Jurija, ko vaški otroci vodijo od hiše do hiše v pomladno zelenje oblečenega dečka, pojejo in nabirajo darove. V ozadju je belokranjska arhitektura »dvor«, vendar nekoliko poetično zmodelirana. Nekaj etnografskih stiliziranj je opaziti tudi v samem otroškem sprevodu.
To sliko, ki je v lasti Slovenskega etnografskega muzeja, je leta 1928 Založba Jug v Ljubljani reproducirala kot razglednico in jo v stoterih izvodih razposlala po vsej Sloveniji. (Omenili smo že, da je bila leta 1928 izdana tudi razglednica Kmetska svatba).
Ista jurjevanjska tema je na še eni Gasparijevi razglednici iz poznejšega obdobja. To je leta 1940 izdala Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Tudi tu je v ozadju videti belokranjsko arhitekturo in za Gasparija tako značilen hribček s cerkvico. Kot priča podpis Vesela aleluja, gre za velikonočno voščilnico.
Nadvse zanimiv motiv sv. Jurija pa kaže razglednica iz Gasparijevega mladostnega obdobja (iz leta 1912): zeleni Jurij je odrasel fant, ki jaha na belem konju in iz cekarja trosi cvetje, fant in konj sta tudi okrašena s cvetjem. Po mnenju etnologov gre za običaj jurjevanjskega obhoda iz Adlešičev. Ta zeleni Jurij je jahal sam, brez spremstva, in sicer dva dni pred jurjevim in tudi na jurjevo dopoldan. Da gre res za Belo krajino, je Gaspari nakazal z brezami v ozadju. (*1)
Tudi to razglednico z adlešiškim Jurijem je izdala Družba sv. Cirila in Metoda, ki je nasploh založila in izdala največ Gasparijevih razglednic.
Med njenimi velikonočnimi razglednicami s pripisom Vesela aleluja je še ena Gasparijeva belokranjska: Pomlad v Semiču, izdana leta 1938. Gaspari je na ozadju tipične enonadstropne kmečke hiše in prvih cvetočih dreves kot znanilcev pomladi v ospredje postavil svoj priljubljeni pastirski motiv, pogost zlasti na njegovih velikonočnih voščilnicah.
Razglednica Pomlad v Semiču je reprodukcija Gasparijeve slike v kombinirani tehniki, 43 × 32 cm, ki je pod naslovom Pastirček (Pomlad v Semiču) prišla na razstavo v Slovenski etnografski muzej iz zasebne zbirke.
Kot smo že zapisali, je Gaspari s svojimi razglednicami širil umetnost v sfero množične vizualne kulture in tako se je z njegovimi belokranjskimi motivi srečeval in jih spoznaval kar najširši krog ljudi.
Omenili smo že, da je Gaspari povezan z Belo krajino tudi kot ilustrator knjižic Belokranjske otroške pesmi in Belokranjske pripovedke in seveda kot tvorec belokranjskega pripadnostnega kostuma (Slovenske narodne noše, 1927).
Prepoznavno belokranjsko vsebino pa ima še unikatna diploma, ki jo je Gaspari ustvaril za Belokranjca dr. Nika Županiča – znanstvenika, muzealca, politika in »očeta« današnjega Slovenskega etnografskega muzeja. Diplomo je leta 1954 izdalo Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki ob imenovanju dr. Županiča za častnega člana društva. Belokranjski muzej Metlika pa je leta 1996, ob 120. obletnici Županičevega rojstva, to diplomo izdal še kot razglednico.
Lahko sklenemo, da je skrajni jugovzhod Slovenije Gasparija umetniško navdihoval skozi vsa njegova ustvarjalna obdobja. V Beli krajini je našel še najbolj živo ljudsko izročilo, zato je pogosto prihajal sem in na terenu skiciral arhitekturne objekte, noše, šege. Iz dokumentacije, ki jo hrani SEM, je razvidno, da se je tudi na svoje prvo študijsko potovanje, potem ko se je zaposlil v tem muzeju, odpravil k nam, k Trem faram pri Metliki, da bi skiciral motive ob tamkajšnjem žegnanju. (*2)
Ana Starešinič (4. 11. 2025)
VIRA:
*2 Maksim Gaspari, Ustvarjene podobe naroda = Shaping images of the nation