Anica Hvalec (1932 – 2021)

03 22aDanes je v Domu starejših občanov v Vojniku umrla Anica Hvalec iz Šentjurja pri Celju. Rojena je bila na Preloki, dekliški priimek Pavlakovič, poznali smo jo kot Ančico Bertovo po domače. Leta 1957 se je poročila z Milanom Hvalcem, dom in družino sta si ustvarila v Šentjurju.

Anica Hvalec pa ni bila Preločanka le po rodu, ampak je Preločanka ostala vse življenje tudi v srcu.

Kot ljubiteljska pesnica ter dolgoletna in zelo aktivna članica Literarnega društva Šentjur je leta 1990 izdala pesniško zbirko Tihe breze, ki jo je posvetila prav Preloki in Beli krajini. Njena druga knjiga, ki je posvečena naši vasici, pa je iz leta 2005 in ima še bolj zgovoren naslov: Naša Preloka

Leta 2012 je Anica Hvalec v preloško fototeko prispevala več črno-belih fotografij, nadvse dragocenih za osvetlitev rodovnika Bertovih. Eno od njih smo takrat predstavili TUKAJ.

In še prav pred kratkim (če smo natančni - pred 9 dnevi!) nam je poslala 5 svojih pesmic, napisanih v preloškem narečju – z željo, da bi jih objavili, če bo kdaj nanesla priložnost. Dve od njih objavljamo že zdaj, ob tej nadvse žalostni priložnosti:

Čuje se
Čuje se, tukača popeva,
njej glas po selu odmeva.
Za zimo se delo pripravlja,
bogata bu od cure bala.

Jesen
Megla po jutranju rose poležava,
sunce raneje zahaja.
Stelja po steljniki je dozorela,
koristna kmeta roka jo bo požela.

Naj Anica Hvalec, po domače Ančica Bertova, počiva v miru!

(22. 3. 2021)

Nenavadno vreme v nenavadnih časih

1Tako pa je pri nas danes. Potem ko smo imeli še včeraj že več kot 20 stopinj nad ničlo ...

»Siromakov gnoj« so stari ljudje rekli spomladanskemu snegu. Tega nepričakovanega belega darila seveda nismo preveč veseli. Nas mati Narava na ta način opozarja, naj zaradi krčevitega spopadanja z virusom vseeno ne pozabimo tudi na podnebne spremembe?

 2345

Foto Marica Jaušovec

(6. marca 2021)

 

V Žuničih leta 1957

02 09

Tole lepo fotografijo, objavljeno na FB Črnomelj fčasih, je prispevala Petra Madronič. Petrine korenine segajo tudi v našo faro – k Barjakovičevim v Žuniče, od koder je bila doma njena stara mama (prvo dekle z leve).

Dodajmo torej vsem tem veselim obrazom s fotografije imena in priimke ter hišna imena.

Čepijo z leve: brata Jože in Niko Žunič - Karocina, Niko Žunič - Rtički.

Stojijo z leve: Peter Žunič - Kokčev, Anica Barjaković - Mitina (pozneje poročena Starc), Jože Starešinič - Mikčev, Marija Veselič - Babičeva (iz Vrhovcev), Franc Starešinič - Mikčev, Marija Žunič - Rtička (pozneje poročena Kajin), Janko Starešinič - Srečin, Franc Žunič - Jankov.

Vsi so Žuničani, razen Marije Veselič, ki je z Žuniči povezana le sorodstveno (sestra Ana je bila poročena z Jankom Starešiničem - Srečinim).

Vsak od njih je tako ali drugače pomembno zaznamoval svoj čas. Tako tisti, ki so ostali v Žuničih, kot oni, ki so se razšli po svetu – od Ljubljane do Zagreba. In bi se dalo veliko napisati o tem, kdo med njimi je bil odličen elektrikar, kdo odličen mizar, kdo čevljar ... in kdo daleč naokoli sloveči muzikant. Ampak o tem ob kaki drugi priložnosti.

Pri identifikaciji oseb so pomagali: Marija Kajin iz Podklanca (dekle s fotografije), Ana Balkovec iz Sečjega sela in Franc Žunič iz Črnomlja. Vsem trem najlepša hvala.

Ana Starešinič (9. 2. 2021)

Novo o epidemiji v naših krajih pred 100 leti

02 04 1

Španska gripa še živi v kolektivnem spominu ljudi kot ena od katastrof, ki je zdesetkala človeško populacijo in je terjala več življenj kot prva svetovna vojna.

Novembra lani smo objavili povzetke študije o tej bolezni v župniji Preloka in si na TVS ogledali izsledke za Adlešiče in Belo krajino, zdaj pa so na voljo tudi podatki za sosednjo župnijo Prilišće, torej za desni breg Kolpe.

Primerjava med Preloko in Prilišćem pokaže enake značilnosti te epidemije in njene enako strašne posledice:

- v obeh župnijah je epidemija pustošila istočasno (vrhunec je bil novembra 1918),
- izredno naglo in obsežno širjenje in obolevanje na obeh bregovih Kolpe,
- izredno velika smrtnost med obolelimi (Preloka 13 umrlih, Prilišće 18),
- epidemija je najbolj prizadela mlajšo generacijo (do 40 let),
- tako iznenada, kot je prišla, je tudi izginila.

Smo se iz epidemije španske gripe tudi česa naučili? Bo tudi sedanja epidemija tako naglo izginila?
Naučili smo se tega, da z boleznimi živimo, da je to naša usoda.
Da nismo ne prvi ne zadnji, ki jih je ta preizkušnja doletela.
Človeštvo se iz vsake epidemije česa nauči, kaj spozna in tudi napreduje. Bolje se pripravi na naslednji izbruh. A virusi s svojimi mutacijami so za zdaj še vedno korak spredaj. Mi pa moramo ukrepati in sprejeti odgovornost – zase, za soljudi in za zanamce.

Ana Starešinič (4. 2. 2021)

Zima, zima bela ...

Preloka, na današnji dan; foto Marica Jaušovec

1234

(1. 2. 2021)