Veliko povpraševanje po našem kumetu

Vprašanj, kakršno je Minkino v prejšnjem obvestilu, prihaja v uredništvo preloke.si veliko. Nekateri sprašujete, tako kot Minka, kdo je preloški kume. Spet druge zanima, ali ima naš kume tudi svoj facebook profil, da bi ga končno videli, oziroma če ga nima, zakaj ga še nima. Eden od obiskovalcev celo grozi, da bo sprožil podpisovanje peticije, da se kume razkrije na face booku ...

Zdaj je tukaj kumetov odgovor:

Dragi moji, ja sm jako prizemljen čovik i živim u realnem svetu. Na kraj pameti mi ne pade, da bi si zbiral na hiljade nekakve vitualne prijateljov i zasledovalcov, ki bi me stalno kontrolirali. Dost imam več jednega doma, ki me stalno kontrolira i komendira. Zato dojdite vi lepo realno k mene u Preloko, pa bumo zašli u jedno realno mesto, kade ni zasledovalcov, i ob kakvu realnu kupice rekli kakvo pametno o tem i unem.   Vaš kume

Sicer pa naš kume prejema veliko pohval. Npr.:

- "Dragi kume, kapo dole za tvoje mnenje o problemu nas mladih."

- "Velik aplavz za tvojo razlago razlike med trojko in trojico, prav nasmejal si me za dobro jutro!"

- "Z veseljem prebiram vsak prispevek preloškega kumeta. Njegova ZKP (zdrava kmečka pamet) je pravo nasprotje tega, s čimer nas bombardirajo razne 24kur novice."

Uf, v uredništvo preloke.si je prišlo celo naslednje e-pismo: "Bravo za kumeta! Kumeta za urednika spletne Preloke!!!"

 

Pozdrav Preločanom iz Švedske

Pozdrav Preločanom iz Švedske

Kmalu po sesvetah sta se nam spet oglasila naša rojaka Minka in Lojze Čoholič. Lepo nas vse pozdravljata in se zahvaljujeta vsem, ki skrbimo za grob njune mame Angele, ki počiva na preloškem pokopališču. Še posebej pa se zahvaljujeta Ani Balkovec (Bertovi), ki je grob tako lepo uredila za sesvete.

Ker je poseben čar vseh Minkinih pisem preloščina, v kateri piše, navajamo dva dela njenega tokratnega pisma. Najprej bolj splošna tema:

"Kaj je to nekakva velika i duga kriza u Slovenije? Bilo je i ovde malo o tem na televizije. Dobro, ako bi se moglo rešit tako, da nebu tako slabo, kot je ljudim u Grčije. Upam, da se Preloka nekako digne iz te krize i da ljudi nebudo apatijski. Se je dobro, doklje se ima delo. Ali to se nezna, kako bu drugi misec ali drugo leto. I ovde vidim, da so ljudi nekako vise nesigurni, kako i kaj bu, dosti je nezaposlene. Samo nekako se je Svedska resila. I ako je bila kriza, ni tako velika kodi u neke druge drzava EU."

In še bolj osebni del pisma:

"Ja mislim cudapot na vas u Preloke. Pogledam, ako je kaj novega na prelosku spletnu strani, i kad Kume ali Kuma (ki to so???) nekaj pisedo, je cuda laglje razumet, nego kada je napisano na slovenscino. Strasno, kaj ne, da niti neznam moj materinski jezik ..."

Pir pri Tišljarovih 15. 2. 1938

Pir pri Tišljarovih 15. 2. 1938

 

vancouver01vancouver02
 

Ti fotografiji sta nastali 15. februarja 1938, ko sta se poročila Marija Radovič (Tišljarova) in Matija Starešinič (Račekarkin). Svatje (6 moških in 6 žensk) so pred Tišljarovo, to je nevestino hišo. Tragičnost teh sicer izredno lepih slik je, da je bilo pet od šestih mladih moških na njih ob koncu 2. sv. vojne, torej čez nekaj let, že mrtvih, med njimi tudi ženin.

 

Stojijo z leve: Jože Žunič (Srednji iz Navoselov, ubit med 2. sv. vojno), Marija Starešinič (Račekarkina, ženinova nečakinja, pozneje poročena Stegne), Jože Adlešič (Juranov, ubit med vojno), Marija Radovič (Sravni/Radovičeva, pozneje poročena Basarac), Franc Radovič (Tišljarov, nevestin brat, ubit med vojno), Katica Radovič (Sravni/Radovičeva, pozneje poročena Grdun), Jože Starešinič (Prdanski).

 

Sedijo: levo od ženina sedi Marija Starešinič (Prdanska, pozneje poročena Miketič - Staneča), desno od neveste pa Jože Radovič (Tišljarov, nevestin brat, ubit v Kočevskem rogu) in Marija Radovič (Vučičeva, pozneje poročena Miketič).

 

Poročni priči stojita za ženinom in nevesto: ženinova priča je bil sorodnik in prijatelj Jože Juranov, nevestina pa sestrična Marica Radovičeva.

 

Zakoncema se je leta 1940 rodila hčerka Marica.

 

 Potem je prišla 2. sv. vojna. Avgusta leta 1942 je bil Matija skupaj z mnogimi drugimi Preločani odpeljan v koncentracijsko taborišče na Rab; umrl je 23.12.1942 v taborišču Renicci v Italiji.

Ženi Mariji je vojna vzela ne le moža, ampak tudi oba brata. Z mamo Franco in hčerko je do leta 1953 živela v svoji rojstni hiši, po domače se jim je reklo Tišljarovi. Njen oče Jože Radovič je bil mizar (tišljar), a je že leta 1926 odšel v Vancouver v Kanado. S hčerko sta odšli k njemu v Vancouver 5. januarja 1953, kmalu se jim je pridružila še mama Franca.

 

Obe fotografiji sta iz arhiva njene hčerke Mary Rossi. Skupaj z mnogimi drugimi fotografijami in filmi z obiskov na Preloki nam ju je prijazno odstopila za preloško fototeko.

 

Fotograf je seveda Ciril iz Vinice (ne spreglejte premišljene razporeditve oseb na sliki in njegovega značilnega črnega platna za ozadje; gl. tudi fotografijo pira pri Bertovih, ki jo je naredil točno 20 let pozneje).

 

Ana Starešinič

 

Viri: Mary Rossi, Vancouver; Ivan in Marija Starešinič, P 10   

Naš kume posodobil Župančičevo pesem

Naš kume posodobil Župančičevo pesem

Draga moja kuma, mene pa čudi, zakaj tebe tako čudi, da je naš pesnik Župančič u pesmice Zlato v Blatni vasi gledal u prihodnjost.

Kam pa naj bi čovik gledal???

Ako gledaš nazad, - ni niš!

Ako gledaš sedanjost, - istotako ni niš!

Zato čovik gleda u prihodnjost, kam bi drugam!

Da bi ti, kumica, i drugi, ki klikate po preloke.si, razumeli, kaj nam je Župančič u istine mislil sporočit, sm vam njegovo pesmico posodobil. Evo:

 

Oton Župančič, ZLATO V BLATNI VASI (posodobil preloški kume)

Prišli trgovci z novci

za šalo v Blatno vas zares,

na trgu sredi blata

pustili pisker zlata,

potem naprej,

haha ZARES,

zares trgovci z novci.

Prišli so cepci s slepci

za šalo v Blatno vas zares,

in pikapoka šlo je,

brž lonec je na dvoje,

potem naprej,

haha ZARES,

zares da slepci s cepci.

Prišli so KORLČKI z norčki

za šalo v Blatno vas zares,

planili so po zlatu,

raztresli ga po blatu,

potem naprej,

haha ZARES,

zares da norčki s Korlči.

Prišla je putka LUTKA

za šalo v Blatno vas zares,

vse blato potacala,

zlato je pozobala,

potem naprej,

haha ZARES,

ZARES da putka LUTKA.

In vsi Blatničani zbrani

sklenili so v en glas

ZARES:

»Ta putana kokodajca

bo znesla zlata jajca!«

Potem pa pit,

haha ZARES,

vsi Blatničani zbrani!

Preloška kuma se čudi jasnovidnosti našega pesnika Župančiča

Preloška kuma se čudi jasnovidnosti našega pesnika Župančiča

Dragi kume,

pred par dani sm čula uno lepo pesmico od Jureta Ivanušiča, ki je naše gore list. Te dane pa me je moj vnuk svetil na jedno drugo pesmico, ki jo je napisal istotako naše gore list - Oton Župančič. To je pesmica "Zlato v Blatni vasi", ki sm jo vnuku čudapot brala, kad je bil još dete.

A te dane mi je po računalu poslal ovo kratko pismo: Stara mama, klikni na to! Dakako da sm kliknila na samo sebe i prikazali so se mi nekakvi zapisi iz močvirja.

Dragi kume, berem te zapiske i se čudim i ne morem prečudit. Kako je lahko naš Župančič tako daleko naprvo vidl? Kako je bil naš pesnik lahko tako pametn, da je znal, kako i kaj bu pri nas čez 100 let? Kume, kako bi nam ti to objasnil?

Tvoja kuma

P. S.: Kume, znam, da si pesniška dušica i da znaš celega Župančiča naizust, a segli ti prilagam to njegovo pesmico, da buš laglje razumel gornje zapiske iz močvirja: 

Oton Župančič ZLATO V BLATNI VASI

Prišli trgovci z novci / za šalo v Blatno vas zares,/na trgu sredi blata / pustili pisker zlata,/ potem naprej, haha zares,/zares trgovci z novci.

 Prišli so slepci s cepci / za šalo v Blatno vas zares,/ in pikapoka šlo je,/ brž lonec je na dvoje,/ potem naprej, haha zares,/ zares da slepci s cepci.

Prišli so norci s korci / za šalo v Blatno vas zares,/ planili so po zlatu,/ raztresli ga po blatu,/ potem naprej, haha zares,/ zares da norci s korci.

 Prišla je putka tutka / za šalo v Blatno vas zares,/ vse blato potacala,/ zlato je pozobala,/ potem naprej, haha zares,/ zares da putka tutka.

In Blatničani zbrani / sklenili so v en glas zares:/ »Ta puta kokodajca / bo nesla zlata jajca!«/ Potem pa pit, haha zares,/ vsi Blatničani zbrani!