Jože Vučičev – sedemdesetletnik.

Čeprav so rojstni dnevi, tudi tisti okrogli, bolj osebna in družinska zadeva, pa si 70-letnica Jožeta Miketiča - Vučičevega zasluži, da jo omenimo tudi na preloški spletni strani. In sicer iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je Jože pomagal pri nastajanju marsikaterega prispevka na Preloki.si, in drugič zato, da se mu ob njegovem jubileju še javno zahvalimo za to pomoč in seveda da mu voščimo.

Praznovanje v družbi svojih najbližjih

Jože je s svojim odličnim spominom prava enciklopedija podatkov in zgodb iz našega ožjega in širšega kraja. In tudi zakladnica znanj in modrosti, do katerih se je večinoma dokopal na lastnih izkušnjah.
Je človek širokih obzorij in z zavidljivo splošno izobrazbo (vendar ne tisto šolsko izobrazbo!). Ni ga področja, o katerem se ne bi bilo mogoče z njim pogovarjati. In ni teme, o kateri ne bi imel lastnega, originalnega mnenja, za katero se zmeraj izkaže, da mu je vredno pozorno prisluhniti.

Pa poglejmo, kako je svojih sedem desetletij opisal v svojem značilnem hudomušnem slogu kar sam jubilant:

Vidi mi se, da so ta leta hitro minila, a spričo vsega, kar sem v tem času doživel, je to vendar dolga doba. V tem času sta se izmenjali dve državi, izmenjale so se tri denarne valute.
V teh letih sem namolzel 180.000 litrov mleka, potegnil iz krav približno 200 telet, odhranil 98 prašičev, prodal 72 volov, zamesil in spekel 4.200 hlebov kruha.
Bil sem 4-krat operiran, prejel 18.000 injekcij in bil enkrat tudi v zaporu zaradi rib.
Pogovarjal sem se z generali in ministri, spal s cigani in lani pozimi preoblačil arabskega begunca ...
Sicer pa so sedemdeseta leta nekako "najslabeja" leta. Pri petdesetih še imaš neke cilje, pri devetdesetih se zaveš, da je vse minilo ...

Dragi Jože, v uredništvu Preloke.si smo prepričani, da tvoja sedemdeseta leta niso "najslabeja"! Človek s tako zdravim življenjskim potencialom in s tako trdnimi koreninami lahko smelo načrtuje tako kot pri petdesetih. In iskreno upamo, da bo med temi tvojimi načrti tudi še naprej sodelovanje s Preloko.si.

P. S.: Na posebno željo nekaterih prilagamo še dve fotografiji Jožeta v prekršku (kazen zanj je že odsedel!):

A. S. (20. 11. 2018)

Na martinovo nedeljo bo na Preloki gledališka predstava.

11. 11. 2018 ob 18. uri bo Gledališka skupina iz Starega trga ob Kolpi na preloškem odru uprizorila komedijo Vinka Möderndorferja "Mama je umrla dvakrat".

To bo njihova že 15. ponovitev te komedije, tokrat z novim članom ansambla – Preločanom Markom Simčičem.

Črna komedija, polna medsebojnih zdrah, zapletov in nepričakovanih razpletov, vas bo gotovo nasmejala in vam polepšala martinov vikend.

Za pokušino in kot povabilo prilagamo nekaj fotografij z njihovih prejšnjih uprizoritev.

(8. 11. 2018)

"Naš" Plečnik spet odmeva v medijih.

Plečnikova dediščina, ki jo je arhitekt zapustil Preloki in je predstavljena v knjigi "Hodil po zemlji sem naši", odmeva tudi v osrednjem Plečnikovem muzeju v Ljubljani:

A. S. (6. 11. 2018)

Redke so občine, ki imajo na enem mestu zbrano svojo kulturno in naravno dediščino. Občina Črnomelj to zdaj ima. V teh dneh je namreč izdala obsežno in razkošno monografijo z naslovom "Hodil po zemlji sem naši".

Naslov knjige je seveda izposojen iz Župančičeve mogočne pesnitve Duma. Vsebino je prispevalo osemnajst avtorjev, ki v devetnajstih poglavjih predstavljajo raznolikost in bogastvo naše dediščine, knjigi pa daje posebno noto in čar tudi zelo bogato slikovno gradivo.

Eno od poglavij – "Plečnikova luč v Beli krajini" – je napisala Ana Starešinič. V njem predstavlja kulturno dediščino, ki jo je občini Črnomelj na Preloki zapustil umetnik, ki se postavlja ob bok največjim imenom ne le slovenske in evropske, ampak svetovne kulturne dediščine – Jože Plečnik.

Knjiga je pomemben vsebinski, oblikovni in tehnični dosežek. Je zapis o tem, kaj imamo in na kaj smo lahko ponosni. In tudi opomin, kaj moramo ohraniti zanamcem.

Ana Starešinič (30. 10. 2018)

Kaj ima Preloka skupnega z Brioni?

Skupno je to, da je tako na Brionih kot na Preloki arhitekt Plečnik pustil svoj zadnji umetniški pečat.

Vrtni paviljon na Brionih je Plečnikov zadnji dokončani arhitekturni projekt, njegove zadnje stvaritve s področja opremljanja interjerjev pa hranimo na Preloki. Slednje lahko obiskovalec občuduje v naši cerkvi sv. Trojice, za Plečnikov vrtni paviljon pa ni treba na Brione, ampak zdaj lahko naredite le skok čez Kolpo v Karlovec – na razstavo "Plečnik na Brionih".

Razstava se osredotoča na paviljon, zgrajen za jugoslovanskega predsednika Tita. Plečnik ga je zasnoval leta 1956, v zadnjem letu svojega življenja, in še isto leto je bil paviljon tudi postavljen. Jeseni tega leta so na Brionih nastale tudi zadnje Plečnikove fotografije.

Razstava "Plečnik na Brionih" je na ogled v Mestni knjižnici Ivana Gorana Kovačića v Karlovcu, ki je, kot veste, osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem. Na slovesno odprtje razstave smo bili povabljeni v okviru našega obkolpskega sodelovanja.

A. S. (26. 10. 2018)