Raziskovalni projekt Okupacijske meje se nadaljuje s polno paro in kot vidite na njihovem portalu, sta Preloka in preloška fara v tem projektu močno poudarjeni.

V danes objavljenem prispevku raziskovalci namenjajo posebno pozornost našemu narodnozavednemu župniku Jožetu Pokornu: v sliki, v besedi in v pričevanjih. O tem, kako močno je sovražil Italijane, ki so zasedli našo vas, o tem, kako so v farovž prihajale osmrtnice z Raba, ki jih je moral župnik posredovati faranom ... In tudi o tem, kako tragična usoda je potem doletela njega samega. Ob tem navajajo  prispevek, ki smo ga nedavno objavili na spletni Preloki.

Celoten članek o preloškem župniku Jožetu Pokornu, danes objavljen na FB Projekt Okupacijske meje, si poglejte na tej povezavi:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/posts/2097918847114210

Preloki in preloški fari je v Projektu Okupacijske meje namenjene veliko pozornosti - tako na zemljevidu kot na fotografijah, v videih in v člankih.

Ana Starešinič (8. 8. 2018)

Še smo pri Projektu Okupacijske meje. Ivan Starešinič (rojen leta 1927 v Žuničih, pozneje poročen v Balkovce) je raziskovalcema dr. Božidarju Flajšmanu in dr. Bojanu Balkovcu pripovedoval med drugim, kako jih je med 2. sv. vojno italijanski komandir v Žuničih zaščitil, da Italijani žuniških mož in fantov niso odgnali v internacijo. Med drugim je tudi podrobno opisal, kako so prek Kolpe švercali konje.
Video posnetek je dostopen na:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/2041446169428145/

Drobce iz pričevanj Marije Starešinič o življenju na Preloki med 2. sv. vojno si lahko ogledate TUKAJ in TUKAJ.

A. S. (8. 8. 2018)

O tem, kakšno je bilo življenje v Ziljah med drugo svetovno vojno, kako so otroci med vojno hodili v šolo na Preloki, kako je župnik Jože Pokorn v cerkvi v Ziljah objavil,  koliko domačinov je umrlo v italijanskem taborišču na Rabu, kako so vsi, ki so bili takrat v cerkvi, jokali ... O tem in še o marsičem je ekipi Projekta Okupacijske meje, o katerem smo na spletni Preloki že poročali (npr. TUKAJ), pripovedovala Frančiška Tahija (roj. Balkovec, leta 1934 v Ziljah). Med drugim je povedala tudi, kako so ustaši streljali proti otrokom, ki so se kopali v Kolpi. Video posnetek izseka iz intervjuja si lahko ogledate na:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/2040010766238352/

O pretresljivih trenutkih v cerkvi, ko je župnik Pokorn moral poročati o osmrtnicah, ki so prihajale na faro iz italijanskih taborišč, je posneto tudi pričevanje Angele Žugelj (rojena leta 1931). Med drugim tudi o tem, kako se je Biričeva mama v cerkvi onesvestila, ko je slišala, da sta na Rabu umrla njen sin in svak:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/2070036906569071/

In še o medvojnih ljubeznih v Ziljah: o tem je ekipi Projekta Okupacijske meje pripovedoval mlinar Jožef Grdun iz Zilj (rojen leta 1931). Sicer pa je to le izsek iz njegovega obširnega intervjuja, saj ve mlinar Grdun povedati veliko takih in drugačnih zgodb iz časa 2. sv. vojne.

Dostopno na:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/2043626115876817/

V ekipi, ki je posnela te intervjuje, sta bila Belokranjca dr. Božidar Flajšman in dr. Bojan Balkovec.

Jože Starešinič iz Zilj pa je tej ekipi opisal, kako je med 2. sv. vojno izgledala italijanska postojanka v Ziljah. Med drugim je govoril o bunkerju iz kamna, zibalki, rovu, kokoših, vodnjaku, ki je služil kot hladilnik, o tem, da so ob kapitulaciji Italije pozabili na posadko v Ziljah, o povojnem obisku italijanskega vojaka Roka …
Ta video posnetek si lahko ogledate na:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/2040618439510918/

Jože med drugim tudi navaja, da je pri nekom v Ziljah nekoč videl fotografijo tega italijanskega bunkerja. Ve morda kdo, kje bi se zdaj našla ta fotografija? Imate morda kako drugo zanimivo dokumentarno gradivo iz tega obdobja?

A. S. (8. 8. 2018)

Sklad za obnovo šole na Preloki: vplačila in izplačila

Ker tudi 7 let po ustanovitvi donatorskega sklada za obnovo šole denarja ne moremo porabiti za namen, za katerega je bil zbran (gl. TUKAJ), smo se na sestanku dne 5. maja 2018 soglasno odločili vrniti denar z bančnimi obrestmi vred donatorjem.

Donatorjem iz Slovenije je denar že vrnjen, nekaterim našim donatorjem iz tujine pa še ne, ker so izrazili željo, da jim ga ne bi nakazovali prek banke, ampak bi z vračanjem počakali do poletje, ko bodo spet na obisku v "svojem starem kraju".

TABELA VPLAČIL IN IZPLAČIL:

A. S. (14. 5. 2018)

ZAPISNIK SESTANKA CIVILNE INICIATIVE ZA OBNOVO ŠOLE NA PRELOKI

Sestanek Civilne iniciative za obnovo šole na Preloki je bil izveden 05. 05. 2018, z začetkom ob 20. uri. Sestanka se je udeležilo 24 donatorjev in predstavnik PGD Preloka.

Ana Starešinič je zbranim kronološko predstavila aktivnosti Civilne iniciative od začetka zbiranja denarja v sklad za obnovo šole do danes, med drugim:

- pred sedmimi leti zbrana sredstva v višini 20.853,79 € (gl. TUKAJ) in kasneje ves čas vezana do 25. 04. 2018, ko se je v skladu skupaj z obrestmi nabralo 23.830,09 € (14,27 % povečanje);

- projekt avkcije slik, s katerim je bilo zbrano 3.365,00 €, ki jih je Civilna iniciativa že nakazala Občini Črnomelj (20. 7. 2011 in 16. 11. 2012) kot svoj prispevek k pripravi projektne dokumentacije za obnovo šole;

- obnova strehe (zamenjava dotrajanih in manjkajočih strešnikov) in zaprtje oken, za kar je bilo posebej donatorsko zbrano dodatnih 810,00 €;

- promocija Preloke prek spletne strani s številnimi vsebinami, povezanimi s šolo; do leta 2016 je spletno stran obiskalo milijon obiskovalcev, do danes že skoraj poldrugi milijon;

- predstavljanje projekta Slovenskega izseljenskega centra, ki bi zaživel na Preloki: dve predstavitvi na Ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu, več predstavitev v Bruslju, na lokalnem nivoju in drugje; 25. 03. 2013 smo zanj prejeli od Ministrstva tudi posebno plaketo.

Izpostavila je tudi dva pomembna sklepa posvetovalnega sestanka pred sedmimi leti, in sicer:

1. Civilna iniciativa bo podpirala Občino pri aktivnostih za obnovo preloške šole.

2. Zbrani denar bomo nakazali Občini Črnomelj, če ta uspe na razpisu pridobiti pravico do črpanja nepovratnih sredstev za obnovo preloške šole. V nasprotnem primeru se denar darovalcem vrne z bančnimi obrestmi vred.

Po predstavitvi je bila izvedena razprava in sprejeti naslednji sklepi:

1) Mandat Civilne iniciative se po 7 letih prizadevanj izteče. Zato se realizira zadnji del sklepa izpred 7 let, da se "zbrani denar darovalcem vrne z bančnimi obrestmi vred" (sklep sprejet soglasno).

2) Denar z obrestmi vred se darovalcem iz tujine vrne preko bančnega nakazila, pri tem pa se stroški nakazila plačajo iz tega zneska (sklep sprejet soglasno).

3) Neprodane slike od avkcije ostanejo še naprej v varstvu PGD Preloka, dokler Občina ne obnovi preloške šole (tak sklep je bil sprejet že na avkciji leta 2011 in zdaj potrjen soglasno).

4) Občino Črnomelj se seznani s sklepi sestanka in spomni, da ima na Preloki eno svojo sliko, s katero lahko prosto razpolaga (sklep sprejet soglasno).

5) 10,00 € neznanega donatorja in pripadajoče obresti na ta znesek se porabi za potrebe PGD Preloka (sklep sprejet s 23 glasovi ZA, 1 vzdržan).

Preloka, 05. 05. 2018

Zapisnik sestavil: Viktor Gerdun

Preloška šola leta 1938