V projekt Okupacijske meje je vključena tudi Preloka

Opozarjamo na zanimiv raziskovalni projekt Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter še nekaterih institucij, v katerega je vključeno tudi obmejno območje Bele krajine in torej tudi Preloka. Projektna skupina, katere član je Belokranjec dr. Božidar Flajšman, raziskuje vlogo okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva med 2. sv. vojno.*

V okviru tega projekta je dr. Flajšman pred kratkim obiskal tudi Preloko in opravil intervju z 92-letno Marijo Starešinič. Pripovedovala je številne zgodbe o življenju Preločanov v času okupacije in o težavah, ki jim jih je povzročila takrat na novo vzpostavljena meja na Kolpi: meja z ustaško Neodvisno državo Hrvaško – NDH. Ta je globoko zarezala v vsakdanjik Preločanov in v njihove ustaljene navade, saj je denimo pretrgala tudi njihove sorodstvene vezi prek Kolpe in tradicionalno trgovinsko navezanost na Karlovec.

Tukaj je izsek iz daljšega intervjuja z Marijo Starešinič, ki je objavljen na FB Projekt Okupacijske meje:

Še en izsek iz tega intervjuja je bil pred kratkim objavljen tudi na profilih Radia Odeon. V njem je Starešiničeva pripovedovala o svojih spominih na preloškega župnika Jožeta Pokorna: gl. TUKAJ.

A. S. (9. 1. 2018)

* Iz opisa raziskovalnega projekta: "Druga svetovna vojna označuje enega izmed najbolj kritičnih trenutkov slovenske zgodovine. Štirje okupacijski režimi – nemški, italijanski, madžarski in režim ustaške Hrvaške (Neodvisne države Hrvaške – NDH) – so Slovence razdelili med štiri različne državne entitete ter jih v etničnem smislu obsodili na smrt. Razmejitev med okupacijskimi območji ni vedno potekala po zgodovinski, upravni ali pokrajinski oziroma narodnostni meji, temveč je bila v večji meri določena 12. aprila 1941 na podlagi Hitlerjevih navodil o razkosanju Jugoslavije. S tem se je na Slovenskem pojavilo pet različnih mejnih območij in mej, in sicer med Nemčijo in Madžarsko, med Madžarsko in NDH, med Nemčijo in NDH, med Italijo in Nemčijo ter med Italijo in NDH."

P. S.: Celoten potek raziskovalnega projekta lahko spremljate na FB Projekt Okupacijske meje.
Potek projekta je prikazan tudi na na tem interaktivnem zemljevidu.

Polnočni utrinek s Preloke

Foto Monika Simčič

O novomašniškem kelihu, ki je na razstavi Plečnik v Beli krajini

Predstavljamo še en razstavni eksponat, ki poleg makete preloške cerkve vzbuja pozornost na razstavi "Plečnik v Beli krajini", – novomašniški kelih.

Unikatni kelih je last našega rojaka Slavka Judeža, po rodu iz Grdunov v preloški fari, ki je zdaj župnik v Višnji Gori.

Zakaj kelih na arhitekturni razstavi? - Zato, ker je arhitekt Plečnik načrtoval ne le zgradbe, ne le njihovo notranjo opremo, ampak je tudi eden največjih snovalcev t. i. sakralnega posodja. In v katoliški liturgiji najpomembnejša sakralna posoda je KELIH.

Plečnikovi kelihi pomenijo izjemen prispevek umetnosti 20. stoletja, tako po kakovosti kot po številu. Svoj prvi kelih – t. i. Andrejev kelih – je zasnoval že konec leta 1912 za brata Andreja, zadnje kelihe pa v svojem zadnjem letu življenja.

In kakšna je zgodba novomašniškega keliha na naši razstavi?

Naš rojak Slavko Judež ga je leta 1996 prejel za novomašniško darilo od svojih sorodnikov.

Načrt zanj so poiskali v Plečnikovi zbirki Arhitekturnega muzeja v Ljubljani, in sicer med Plečnikovimi še nerealiziranimi kelihi. Med njimi si je Slavko, ki ga poznamo kot estetsko izredno zahtevnega človeka, izbral Plečnikov načrt iz leta 1946. Torej iz obdobja, ki je v Plečnikovem opusu snovanja kelihov nekaj posebnega, ker se je takrat ukvarjal z mislijo o kelihih z ročaji. In tak je tudi kelih za Slavka Judeža: ima značilno obliko antičnega amphikypellona, torej spominja na antično posodje, klasično keramiko. Sploh pa je tudi celoten kelih zasnovan po vzoru grškega templja, posebno stalce (spodnji del keliha), ki s stebri spominja na grški tempelj.
Napis na kelihu – "OČETA VEČNI SIN" in "ŽRTEV NEDOLŽNA" – se oblikovno ujema na obeh straneh in se nanaša na motiv na čaši: Jezus z apostoli pri molitvi v vrtu Getsemani. Motiv, ki je bil tako blizu ne samo Plečniku – temu izrednemu molitvenemu mislecu ter globoko in iskreno vernemu kristjanu, ampak je blizu tudi sedanjemu lastniku keliha.
Motivi cerkvenih očetov sv. Miklavža, sv. Roka in sv. Alojzija na medaljonih so izbor naročnikov keliha.

Po Plečnikovem načrtu iz l. 1946 je ta kelih izdelal pasar Ivan Erklavec z Lavrice. Ročaja keliha ter reliefni motiv Jezusa z apostoli pri molitvi v vrtu Getsemani so delo akademskega kiparja Draga Tršarja.

In s tem kelihom je Slavko opravil svojo prvo evharistično daritev na novi maši, najprej 7. julija 1996 v kapiteljski cerkvi v Novem mestu in potem še na ponovitvi nove maše pri nas v Grdunih, pri kapelici Rožnovenske Matere božje.

Ana Starešinič (12. 12. 2017)

P. S.: Zgodba Slavkovega keliha, izdelanega točno 50 let potem, ko ga je Plečnik zasnoval, je še en dokaz, kako aktualna so Plečnikova snovanja še mnogo let po njegovi smrti. In če nekatere njegove stvaritve še danes niso realizirane, to še ne pomeni, da tudi nikoli ne bodo!

Tako kot v preloških lestencih pa se Plečnikovega sporočila na da prezreti niti v preloških cerkvenih klopeh.

V njihovih ornamentih lahko prepoznamo črko P. Morda kar P kot Preloka. Spet kdo drug bo v teh ornamentih prepoznal Pastirsko Palico, Pastoralni simbol dušnega Pastirja, saj so klopi v božjem hramu ...

Ali pa veliki P kot Plečnik. Veliki mojster nam je v tem P-ju pustil svoj podpis, kot so to počeli vsi veliki umetniki pred njim! In mojster Plečnik je danes svetovno ime. Plečnik je naša blagovna znamka (žal še veliko premalo izkoriščena!), Plečnik je "ime", Plečnik je danes v svetu brend.

Tesno ob tem P-ju pa prepoznamo še obrnjeni, podvojeni P. Morda Plečnik in Preloka v enem, morda še kaj več, pač odvisno od nas samih ...

In zaradi vse te večplastne simbolike smo ta P oziroma dvojni P, ko smo pripravljali razstavo "Plečnik v Beli krajini", izbrali za vinjeto, droben okrasek, ki zdaj povezuje celotno razstavo.

Ana Starešinič (10.12. 2017)

Plečnik kot eden od najpomembnejših sakralnih arhitektov: vodnik, pastir, ki nas s svojimi stvaritvami vodi (Škofija Novo mesto)

Iz članka na spletni strani naše škofije:

- V nabito polni dvorani Pastoralnega centra v Črnomlju so sredi novembra odprli razstavo ... Z njo so počastili letošnje Plečnikovo leto ... ter obudili in počastili Plečnikova snovanja za Belo krajino.

in

- ... v preloških cerkvenih klopeh - Pastirska Palica, Pastoralni simbol dušnega Pastirja, veliki P kot Plečnik, mojster, ki je danes svetovno ime. In prav ta P si je razstava izbrala za svoj simbol, za vodilo in za rdečo nit.

Pastirska Palica, Pastoralni simol dušnega Pastirja, veliki P kot Plečnik

A. S. (8. 12. 2017)