Orgelski mojster Uroš Kovač je ob blagoslovitvi orgel poročal o svojem delu
POROČILO O OBNOVI ORGEL V ŽUPNIJSKI CERKVI SVETE TROJICE NA PRELOKI
Orgle so delo mariborskega orglarja nemškega rodu Josipa Brandla, iz leta 1927.
Prvotno so orgle stale v Dubrovniku na Hrvaškem. Spomladi leta 1938 so bile pripeljane in postavljene na kor preloške cerkve. Orgle je 1. junija 1938 kolavdiral črnomaljski skladatelj in organist ter nadzornik organistov dekanije Semič, Josip Šterbenc (1912-1992).
Orgle, v sledečem stanju, sem si ogledal 31. oktobra 2016:
Orgle stojijo v sredini kora, 55 cm od zadnje cerkvene stene, in niso v uporabi že od okrog leta 1985. Imajo mehansko trakturo s 4 registri in en manual s 54 tipkami (C-f3) ter pedal s 27 pedalkami (C-d1), ki nima samostojnih piščali in je obešen na manualno trakturo. Prospekt sestavlja 15 nemih plehnatih piščali enake dolžine in različnih premerov. Bele tipke na manualu so iz slonove kosti, črne pa iz ebenovine. Pedalna klaviatura je izdelana iz hrastovega lesa in je ravna in neradialna. Mehanske povezave na prenosnici so skrivljene, nekaj pa je tudi polomljenih. Pokrovu za igralnik manjka prednja deska, v kateri je bila včasih montirana ključavnica. Plavajoči orgelski meh se ročno poganja na organistovi levi strani in je obtežen z 28 kg marmornih plošč. Orgelska omara je visoka 285 cm in je močno črviva. Na zadnji strani orgel sta dve v lesu izrezani okenci, čez kateri je bila napeta kovinska mreža. Le-ta je bila na organistovi desni strani pri diskantnih piščalih pretrgana. Skoznjo je bilo odtujenih 48 kovinski piščali iz litine kositra in svinca. Kar nekaj ostalih manjših kovinskih piščali na sapnici je pomešanih in večinoma obtolčenih, ukrivljenih ali pomečkanih. Na manubrijih so napisi, od leve proti desni, sledeči: Fugara 4'; Salicional 8'; Gedeckt 8'; Travers flöte 4'. Nad manualom je napis JOS. BRANDL (zgoraj), MARBURG-MARIBOR (spodaj).
POTEK OBNOVE
15. januarja 2017 sem v popoldanskem času prispel na Preloko in si orgle še enkrat podrobno ogledal in jih fotografiral. Nato smo najprej iz orgel odstranili vse obstoječe piščali, vsak register posebej, in jih odnesli v farovž.
16. januarja smo v dopoldanskem času orgle popolnoma razdrli in vse dele ravno tako odnesli v farovž. V popoldanskem času pa je sledilo čiščenje in izpihovanje celotnega ohišja orgel.
17. januar – 7. februar: Orgelskemu mehu je bila odstranjena spodnja stran, namenjena ročnemu vpihovanju zraka. V celoti so bili odstranjeni dotrajan gummituch in usnjeni vogali. Mehu je bilo potrebno na spodnji strani zapreti vse obstoječe luknje in izvrtati novo premera 10 cm. Bil je tudi prebarvan v belo barvo in oblepljen s papirjem. Igralnik je bil razstavljen, mehanske povezave očiščene, zravnane in po potrebi na novo narejene. Tipke manuala so bile očiščene in na novo podložene s filcem. Pedalna klaviatura je bila zbrušena, na novo prebarvana in na koncu pedalk obdana z novim usnjem, filcem in volno. Registrski potegi so bili na novo izdelani, ravno tako manubriji z novimi napisi na keramičnih ploščicah. Igralna konzola je bila zbrušena in na novo v črno prebarvana. Leseni pod, ki je bil pod pedalno klaviaturo, je bil zbrušen in prebarvan v barvi ohišja orgelske omare ter nato še dvakrat polakiran. Orgelski klopi je bil narejen nov zrcalno enak del noge, bila je tudi v celoti zbrušena. Nogi sta bili v črno prebarvani, sedišče pa v barvi ohišja omare ter dvakrat prelakirano. Izdelana je bila nova talna konstrukcija orgel za celoten tloris orgel in igralnika, višine 15 cm in širine 10 cm iz suhega smrekovega lesa, za kar je zaslužna Preločanka Ane Bertova. Prejšnja talna konstrukcija je bila dodelana, zbrušena, impregnirana z belocidom plus in skupaj z novo konstrukcijo v črno prebarvana. Celotna orgelska omara in vsi leseni deli so bili impregnirani z belocidom plus. Luknje od črvojedine so bile spihane s kompresorjem, ponekod tudi zadelane s kitom za les.
Izdelan je bil nov rolo ventil in kupljen elektro motor, ki je bil nato predelan s treh faz na eno fazo. Orgelsko ohišje je bilo prebarvano v temnorjavo barvo. Mehu je bil izdelan nov distančni okvir do maksimalne dvižne višine mehu. Zračni kanal iz mehu v sapnico je bil na novo zatesnjen in prebarvan. Iz gummitucha in ovčjega usnja je bil sešit premični del, ki povezuje meh s plavajočim vrhnjim delom mehu. Mehu je bilo iz rezanih železnih plošč napravljenih 28 kg uteži.
Polnili stranic orgelske omare sta bili izrezani v višini piščali v dveh etažah po šest pokončnih špranj in z notranje strani zadelane z rdečim damastom. Ravno tako so bili zapolnjeni vsi izrezani deli v orgelski kroni in v sredini dodelan špičasti vrh ter dodana stara lesena plamenica. Orgelsko ohišje je bilo po želji pozlačeno, na vrhu orgel pa montirana dva 15W led reflektorja. Sapnica in štoki so bili pregledani in na novo zatesnjeni. V tem času je kor dobil tudi nov topli pod.
8. februarja zjutraj smo začeli z montažo orgel in jo do večera istega dne uspešno zaključili. Zaradi prenizkih temperatur sem se že prej odločil za kasnejšo montažo piščali.
2. – 8. marec: Piščali so bile spihane, očiščene, lesene tudi prelakirane in zatesnjene. Mehu je bil nastavljen (prvotni) pritisk 70 mm vodnega stolpca. Piščali imajo prvotno intonacijo in višino tona, saj le-tega nisem spreminjal, le kar je bilo potrebno popraviti, da se je nato ujemalo s celoto.
Orgle imajo 216 pojočih in 15 okrasnih piščali. Od tega je prvotnih vseh 72 lesenih piščali. Kovinskih piščali iz litine svinca in kositra pa je 144 (68 prvotnih in 76 nadomestnih).
Pri obnovi orgel mi je stalno stal ob strani organist g. Martin Kobe iz Sečjega sela. Za hrano je vestno skrbela ga. Anica Ivanušič - Mežnarova, za kurjavo in vse potrebno pa ga. Lojzka Starešinič ter njen mož g. Franje s hčerko Brigito.
Uroš Kovač, 11. 6. 2017
