6. 4. 2017 je v Gradcu v Avstriji umrla naša rojakinja Ančica Katzianer.

Rodila se je v Ljubljani, kot prvi od štirih otrok Anice in Janeza Bole, pozneje pa poročila z Manfredom Katzianerjem in živela v Gradcu v Avstriji.

Zakaj o njej pišemo na preloški spletni strani? – Zato, ker je bila Ančica Katzianer vse življenje tesno povezana s Preloko in smo jo pri nas poznali kot Ančko Županovo. Pri Županovih na Preloki, od koder je izhajala njena mama, je celo preživela nekaj svojih najzgodnejših let, na Županovih njivah in na Kolpi pa tako rekoč vsake šolske počitnice.

Tesne stike s Preloko je vzdrževala tudi potem, ko je živela v Avstriji. Z možem Manfredom sta prihajala na Preloko za vsake večje praznike, za vsaka večja kmečka dela. Bila sta redna udeleženca vseh naših večjih prireditev ... Prav Ančka je bila v razvejeni sorodstveni verigi, ki je izhajala od Županovih, tisti njen člen, ki je povezoval vse člene v celoto.

Skupaj z možem sta bila tudi dolgoletna člana našega gasilskega društva. Kadar se je na Preloki govorilo o Ančki in Manfredu, se je o njiju govorilo s spoštovanjem!

Zdaj, ko je ni več, je zazijala velika vrzel na Preloki na sploh, posebno pa med njenim sorodstvom.

Naj Ančica Katzianer, po domače Ančka Županova, zdaj počiva v miru!

Možu Manfredu Katzianerju izrekamo v imenu Preločanov, v imenu PGD Preloka in v imenu vsega sorodstva iskreno sožalje.

Podrobnosti o pogrebni slovesnosti so navedene v osmrtnici, objavljeni v časopisu Delo: Obvestilo za Preločane, ki bodo šli na pogrebno slovesnost v Gradec z avtobusom: avtobus bo krenil s Preloke zjutraj ob 5.30.

Potegavščina – malo za šalo, malo zares

Novica o razglednem stolpu na Preloki, ki smo jo na Preloki.si objavili 1. aprila navsezgodaj zjutraj, je naletela na neverjeten odziv.

Kot zanimivost povejmo, da je isti dan zvečer Televizija Slovenija v svoji osrednji dnevnoinformativni oddaji kot svojo prvoaprilsko šalo tudi objavila "novico" o razglednem stolpu, in sicer o nujnosti znižanja razglednega stolpa v Lendavi (gl. Dnevnik na 25. minuti). * 

In še trije vaši odmevi:

M. S.:
"Plečnikova dediščina,
150 let star kulturni spomenik šola,
voščeni valji, filmi – tako Jakčev kot filmi TVS itd.,
vse to so opazili tudi v Sloveniji ..."
Morda pa se bo s stolpa opazila tudi Slovenija,
saj kot pravite, bo, citiram:
"bližnjo in daljno okolico videti v čisto novi luči.
Z višine se vidi dlje!"
Kako res!

J. R.:  citat: " ... da Krajinski park Kolpa ne postavi – v skladu s sonaravnim bivanjem in direktivami o zeleni energiji (25 % do leta 2020) – NA LASTNO PEST vetrnih elektrarn na pobočju od Žežlja do Krtinjeka!"
Naš redni komentator J. R. nam je zgornji citat ilustriral s tole sliko. S pripisom: "slika v maniri slik na Preloki.si".

A. R.: Idejo o razglednem stolpu na Krtinjeku toplo pozdravljam! To bi bil presunljiv pogled vse do Kamniških Alp in Julijcev, do Kvarnerja in bosanskih gora, pogled na kar tri države ..., morda celo do Portoroža! Verjamem, da bo idejo toplo pozdravil tudi JZ Krajinski park Kolpa, saj bi se s tega razglednega stolpa videl kot na dlani ves KPK, morebitnih zadržkov glede negativnih učinkov na leteči živalski svet (metulji, netopirji, ptiči itd.) pa tudi ne bi smelo biti, saj jih že zdaj ni kaj dosti!

* Op. uredništva: Še ena zanimiva vzporednica: razgledni stolp Vinarium v Lendavi je lociran na skrajnem severovzhodu Slovenije, razgledni stolp na Preloki pa bi bil lociran na njenem skrajnem jugovzhodu:

In še: stolp Vinarium v Lendavi, uradno odprt 2. 9. 2015, je v hipu postal osrednja turistična točka tega dela Slovenije. V letu dni se je nanj povzpelo za slovenske razmere impresivnih več kot 100.000 obiskovalcev (kar izračunajte prihodke!). Da bi uživali 360-stopinjsko panoramo, naredili dih jemajoči selfi ...

A. S. (3. 4. 2017)

Razgledni stolp na Krtinjeku?

Naša včerajšnja novica, da bo Telekom Slovenije povečal moč signala na svojem oddajniku na Preloki in oddajnik nadgradil v razgledni stolp, ni v celoti iz trte izvita kakor tudi ne prvoaprilska šala. Zdaj vam razkrivamo:

- Signal z oddajnika je že dovolj močan in se ni nič bati za njegovo okrepitev!

Razgledni stolp v tem najširšem delu Krajinskega parka Kolpa pa zagotovo bo, vendar ne še kar takoj. Svetujemo potrpežljivost. Razgledni stolp pač park Kolpa nujno potrebuje. Krajinski park brez razglednega stolpa in panorame ne more obstati, ker to pač ni park! Kje pa naj bi bil razgledni stolp parka Kolpa sploh lociran in umeščen, če ne prav na Preloki! V Grdunih se s takega stolpa še do ceste ne bi videlo! V Adlešičih pa bi zasenčil tamkajšnjo šolo in še kaj ...

P. S.: Razgledni stolp je tudi še edina možnost, da Krajinski park Kolpa ne postavi – v skladu s sonaravnim bivanjem in direktivami o zeleni energiji (25 % do leta 2020) – na lastno pest vetrnih elektrarn na pobočju od Žežlja do Krtinjeka!

A. S. (2. 4. 2017)

S Preloke se bo videlo zelo daleč!

Sporočamo vam še neuradno novico, da bo operater mobilnih omrežij posodobil bazno postajo, locirano na parceli na Krtinjeku v katastrski občini 1564 PRELOKA, na parceli 147/3, elektronski komunikacijski objekt NM122 PRELOKA TS. Posodobitev bo obsegala tudi nadgradnjo obstoječega stolpa bazne postaje v razgledni stolp, tako kot drugje v Sloveniji.

Razlogov za tako strategijo Telekoma Slovenije je več, vsem pa botruje evropska direktiva, katere predlog COM(2016)593 je bil dokončno oblikovan 5. 11. 2016 in dopolnjen 8. 2. 2017, določa pa enotni evropski digitalni trg (»Digital single market«). Od 12. 6. 2017 operaterjem ne bo več mogoče zaračunavati t. i. roaminga in meje bodo izginile. Da bi slovenski nacionalni operater preživel globalno konkurenco, se mora odpreti in začeti tekmovati v regiji, tako kot bodo to storili tudi tuji operaterji. Ker Telekom zaradi situacije v Sloveniji večjih posojil ne more pričakovati, bo posodobil že obstoječe naprave ob državnih mejah.

V strategijo posodabljanja je vključenih več baznih postaj ob meji. V Lendavi, na Boču in Trdinovem vrhu so nadgradnje že bile izvedene.

Elektronski komunikacijski objekt NM122 PRELOKA TS na našem Krtinjeku ima enkratno lego v tem delu slovenskega ozemlja, saj dosega Hrvaško in BiH. Ne posega pa v Narodni park Risnjak in zato Telekomu ne bo potrebno pridobiti nobenih tujih ali evropskih dovoljenj, – saj gre le za posodobitev te bazne postaje. Problem pa bo seveda nastal zaradi povečane moči sevanja anten. Ob samem stolpu problemov z dovoljenji ne bo, saj povečana višina ne bo bistveno spremenila jakosti signala ob vznožju. Ker tam ni bivalnih površin, Telekomu ni potrebno vlagati novih prošenj.

Zakaj pa razgledni stolp? Investicijo v razgledni stolp v središču Krajinskega parka Kolpa bo Telekom, tako kot na Boču in drugje, praktično pokril z brezplačno publiciteto – objavami v medijih – in pa možnosti z reklamiranjem na samem razglednem stolpu. Obiskovalci se bodo tako dvignili nad krošnje dreves in bodo lahko nemoteno uživali 360-stopinjsko panoramo Bele krajine, Gorjancev in čez mejo vse do bosanskih gričev.

Na Preloki bo to izvedeno tako kot na vrhu Boča, ki je od leta 1992 del Krajinskega parka Boč - Donačka gora. Telekom je tam zgradil razgledni stolp in nanj umestil sprejemne in oddajne antene.

Da bi s signalom pokrili tako Hrvaško kot tudi BiH, mora Telekom na Krtinjeku posodobiti in nekoliko dvigniti obstoječe antene. Neuradno smo izvedeli, da se bo projekt posodobitve začel izvajati že v začetku letošnjega junija. Občina je cesto skozi vas že popravila, potrebno bo le še določiti, kje bo parkirišče, drugih dovoljen pa ni potrebno pridobiti.

To, da je Preloka prišla v Telekomove plane pred drugimi posodobitvami, kot je npr. oddajnik na Belem Križu nad Portorožem, je rezultat medijske odmevnosti Preloke.

Plečnikova dediščina, 150 let star kulturni spomenik šola, voščeni valji, filmi – tako Jakčev kot filmi TVS itd., vse to so opazili tudi v Sloveniji. Razgledni stolp pa bo omogočil Plečnikovo Preloko, kulturni spomenik šolo ter bližnjo in daljno okolico videti v čisto novi luči. Z višine se vidi dlje!

Ana Starešinič (1. 4. 2017)

P. S: Upamo, da nam Hrvati našega razglednega stolpa ne bodo vključili v arbitražo, saj jim bo Telekom (končno) močno zagodel!

Novica o razglednem stolpu na Preloki je objavljena tudi na Radiu Odeon (gl. tukaj).

Sporočamo žalostno vest, da je danes v bolnišnici v Novem mestu umrla Ana Balkovec, po domače Anka Mateča.

Rodila se je v Jakovinih Ani in Matiji Petroniču. Po domače se jim je reklo Špišičevi, po hišnem gospodarju tudi Matijini.

Kot mlada deklica je okusila strahote 2. svetovne vojne, saj jim je v nemškem obstreljevanju Jakovinov 21. 10. 1943 do tal pogorela hiša. Dokler si niso zgradili nove, so kot begunci bivali v sosednjih Grdunih.

Po vojni, v Ankini dekliški dobi, so bili Jakovini živahen zaselek z veliko mladine. Posebno ob nedeljah je tu vse kipelo od življenja. Leta 1959 se je poročila na Preloko k Matečim. S Francem Balkovcem sta se jima rodila dva sinova, Jože in Franc. Anka se je zaposlila v viniškem obratu Novoteksa.

Njeno rojstno hišo v Jakovinih pa je doletela usoda mnogih preloških hiš, katerih prebivalci so se izselili čez veliko lužo. Najprej je v Kanado odšel njen starejši brat Franc. Za njim je leta 1960 odšel mlajši brat Janko. In nazadnje, leta 1969, še najmlajši – Darko. Hiša je danes prazna.

Ana Balkovec se je zapisala v malo preloško zgodovino kot dolgoletna članica naše folklorne skupine. Bila je odlična plesalka in pevka. Med drugim je nastopila tudi na prvem jurjevanju v Črnomlju leta 1964, znamenita pa je njena fotografija z jurjevanja leta 1972, ki je objavljena tudi v knjigi Mirka Ramovša o belokranjskem plesnem izročilu.

Podrobnosti o njenem pogrebu: žarni pogreb bo v četrtek, 6. 4. 2017, pri sv. Trojici na Preloki. Žara bo v cerkvi od 11. ure, pogrebna maša se bo začela ob 16. uri.

Naj teta Mateča počiva v miru!

(30. 3. 2017)