Plečnik nas združuje in – preseneča

So dogodki, ki nas združujejo, nekateri bolj, nekateri ne tako zelo. Slovesno odprtje razstave Plečnik v Beli krajini je pokazalo, da nas veliki ljudje, kot je Jože Plečnik, združujejo in navdihujejo še danes.

Kot so poročali mediji, je bila velika dvorana Pastoralnega centra v Črnomlju veliko premajhna za vse, ki so jih zanimale Plečnikove sledi pri nas. Ljudi se je trlo tudi na hodniku in nekateri so se morali obrniti že na vratih ...

V tolažbo vsem, ki se tokrat niste mogli prebiti v Pastoralni center: morda bo prav kmalu treba pripraviti še en podoben dogodek, saj nas veliki arhitekt očitno še ni nehal presenečati. O novem, presenetljivem odkritju Plečnikovih sledi v Beli krajini bomo poročali kmalu.

A. S. (24. 11. 2017)

Avtor vseh fotografij slovesnega odprtja razstave v Pastoralnem centru Črnomelj je Tomislav Urh, uradni fotograf celotne razstave:

Dolenjski list: Plečniku bi lahko namenili kakšno ulico

Potem ko je slovesno odprtje Plečnikove razstave obkrožilo svet prek spletne strani Dolenjskega lista (TUKAJ), zdaj lahko še daljši članek o tem beremo tudi v današnji tiskani izdaji Dolenjskega lista. Avtorica obeh prispevkov je novinarka Dolenjskega lista Mirjam Bezek-Jakše.

"... Ljubljana ima toliko Pečnikovih stavb, da jih niti vzdrževati ne more," si med drugim lahko preberete v tiskani izdaji Dolenjskega lista. Novinarka svoj članek zaključi z mislijo dr. Prelovška,"... da bi mu lahko namenila (Plečnikova Ljubljana namreč!) kakšno ulico".

No, k sreči pa obstajajo ulice tudi v Črnomlju, Metliki ..., morda nekoč tudi v Dragatušu, na Preloki ...

Dolenjski list, 23. 11. 2017

TV Vaš kanal 21. 11. 2017: o naši razstavi še v rubriki o kulturi - LINK

Vaš (naš!) kanal je o razstavi "Plečnik v Beli krajini" poročal že dan po otvoritvi (TUKAJ). 21. novembra pa smo si v rubriki Iz sveta kulture lahko ogledali še en daljši prispevek. Novinarka Verica Marušič ga je pripravlja iz obsežnega gradiva, ki sta ga s snemalcem Vinkom Papežem posnela pred slovesnim odprtjem razstave, med njim in po njem.

Marušičeva v prispevku skupaj s sogovorniki podrobno predstavi Plečnikove realizirane in nerealizirane načrte pri nas. Opozori pa tudi na Plečnikovo vpetost v Belo krajino skozi stike z nekaterimi znanimi Belokranjci, predvsem na tesno povezanost z Belokranjcem dr. Jurom Adlešičem, ko je bil ta ljubljanski župan.

To obdobje Adlešičevega županovanja dr. Damjan Prelovšek v svoji izjavi označi za heroični čas slovenske arhitekture, ko se je gradilo to, čemur danes rečemo Plečnikova Ljubljana.

Prispevek zaključi skladba Zeleni Jurij skladatelja Matije Tomca, še enega Plečnikovega sodobnika in dobrega znanca iz Bele krajine. Z njo je belokranjsko zvočno kuliso celotni slovesnosti dodal mladi pisanist Blaž Pavlakovič.

Ta prispevek si zdaj lahko ogledate TUKAJ.

A. S. (21. 11. 2017)

Radio Krka o Plečniku kot univerzalnem umetniku

Prispevek o naši razstavi, ki ga je objavil Radio Krka (gl. TUKAJ), govori o tem, da se prav na primeru Bele krajine pokaže vsa univerzalnost Plečnikovega ustvarjanja: Plečnik kot največji, a tudi zadnji univerzalni umetnik v svetovnem merilu. In pokaže se tudi to, da ga je stik s podeželjem in njegovimi stavbnimi značilnostmi navdihoval pri delu.

Ves prispevek si oglejte  TUKAJ.

A. S. (20. 11. 2017)

"Naš" Plečnik tudi na Televiziji Vaš kanal

Naša razstava odmeva in odseva tudi na osrednji regionalni televiziji, ki z digitalnim signalom pokriva območje med Karavankami in Kolpo: na Televiziji Vaš kanal.

 Avtorja TV-odmeva in odseva, torej novinarka in snemalec, sta oba Belokranjca, novinarka celo Preločanka. V TV-prispevek so vključene štiri izjave:

Novinarka Verica Marušič v svojem prispevku posebej izpostavi predavanje dr. Damjana Prelovška z naslovom "Ljubljana za županovanja dr. Jura Adlešiča", v katerem je Belokranjce spomnil na pomembno vlogo tega našega rojaka pri nastajanju Plečnikove Ljubljane.

In še kader snemalca Vinka Papeža, koliko ljudi so pritegnile Plečnikove sledi v Beli krajini:

A. S. (19. 11. 2017)