Odgovor luckega kumeta na kumino pismo

Odgovor luckega kumeta na kumino pismo:

Draga kuma,

gre za kemijski element silicij (simbol Si), ki je jako razširjen v pesku, a še bolj na netu. Na netu se končujejo na .si vse naše virtualne strani (preloka.si, črnomelj.si, belokranjec.si ...).

Torej ko naš predsednik sanja o tem, da bo Slovenija postala silicijeva dolina, najbrž ne misli na dolino v realnosti, nego v virtualnem, navideznem svetu. Torej ne v tustranstvu, nego v onostranstvu. Strokovno se temu reče "v oblaku" (s tujko "cloud computing").

Morda torej ta naš fant od fare - Matej Ramuta - ni bil ne v silikonski in ne v sicilijanski dolini, nego je po mojem bil v onostranstvu in je že dvakrat prišel nazaj. In zato tudi v tistem intervjuju ni nobene njegove slike!

 

Silicijeva, silikonska ali sicilijanska dolina?

Silicijeva, silikonska ali sicilijanska dolina?

V zvezi nedavnim intervjujem z Matejem Ramuto se nam je oglasila naša kuma.

Piše, da je večkrat prebrala ta intervju, pa ji še vedno ni jasno, kakšna dolina je to, kjer je bil Matej že dvakrat. Ko gleda TV-poročila, se tam omenja neka razvejana sicilijanska dolina. Ko gleda zabavne oddaje, se ji tam prikazuje globoka silikonska dolina. Edino predsednika Pahorja je enkrat čula govorit, da sanja o tem, da bi Slovenija postala silicijeva dolina Evrope.

Kaj je Pahor mislil s tem in od kod se je Matej vrnil že drugič, sprašuje naša kuma.

Naj ji kdo odgovori!

 

Novica, ki se bere kot prvoaprilska šala

Novica, ki se bere kot prvoaprilska šala

Tri trditve v našem prejšnjem obvestilu ste - po odmevih sodeč - razumeli kot prvoaprilsko šalo:

- številke o novih delovnih mestih v Črnomlju (najprej 500 in potem še veliko več),

- soglasnost pozicije in opozicije v občinskem svetu,

- rekordno hitro ukrepanje "občinskih mlinov".

Čeprav je nekaterim od teh trditev res težko verjeti, pa so vse resnične (gl. tudi pogovor z g. Akrapovičem v Odmevih TVS - na 10. minuti oddaje).

Drobno prvoaprilsko šalo pa smo si vendarle privoščili, ko trdimo, "... da so občinski svetniki podjetju Akrapovič za 60 odstotkov znižali  skladiščno-proizvodni objekt v Črnomlju."

To je tako, kot je Lesnina pred leti za 1. april objavila, da je za 80 odstotkov znižala pohištvo, in so potem številni lahkoverneži v trgovini lahko strmeli v za 80 odstotkov znižano/odžagano omaro.

Občina Črnomelj seveda podjetju Akrapovič ni znižala za 60 odstotkov skladiščno-proizvodnega objekta, ampak komunalni prispevek za gradnjo tega objekta.

 

V Črnomlju kmalu 500 novih delovnih mest

1.4.2014: V Črnomlju kmalu 500 novih delovnih mest

Kaj si v občini Črnomelj sploh lahko želimo še več po vseh teh propadlih podjetjih?!

Lastovka, ki prinaša v našo regijo optimizem, je podjetje Igorja Akrapoviča. Proizvodnjo bo začelo seliti iz Ivančne Gorice v Črnomelj v drugi polovici letošnjega leta. Na selitev proizvodnje se pripravljajo tako, da v Ivančni Gorici in Podpeči prednostno zaposlujejo delavce iz belokranjskega okolja. V Črnomlju nameravajo v dveh letih zaposliti približno 500 ljudi, pozneje pa še veliko več, saj v zadnjih letih beležijo rast proizvodnje med 15 in 20 odstotkov na leto.

Da se dobro zavedajo pomena prihoda tega uglednega podjetja v Črnomelj, so dokazali občinski svetniki, saj so bili na četrtkovi seji (27. marca) enkrat za spremembo soglasni: tako pozicija kot opozicija se je strinjala, da se podjetju Akrapovič za 60 odstotkov zniža  skladiščno-proizvodni objekt v Črnomlju.

In to so dokazali tudi občinski "mlini", ki so ekspresno, v samo 3 mesecih, izpeljali vse postopke spremembe zazidalnega načrta.

Iz Novega mesta v Silicijevo dolino - že drugič

Iz Novega mesta v Silicijevo dolino - že drugič

Pred bližajočim se start-up vikendom v Novem mestu, ki bo 4. in 5. aprila 2014, smo se pogovarjali z Matejem Ramuto iz podjetniške in tehnološke skupnosti StartUP Novo mesto.

Matej se je pred kratkim vrnil iz Silicijeve doline v ZDA. To je bil njegov že drugi obisk te znamenite doline, povezan z njegovim novim start-upom.

Prvi start-up »Lafemme« je bil socialno omrežje, namenjeno modi. Začelo se je s prvim android telefonom in programiranjem za hobi. Ko je bilo pred dvema letoma objavljeno Mobitelovo tekmovanje, se je s prijateljema prijavil nanj in zmagal. Za nagrado so dobili dvoje: sodelovanje v Hekovnikovem programu boundbreaker in potovanje v Silicijevo dolino. »Imeli smo čas in spoznavali njihovo kulturo in ekosistem. Kako stvari funkcionirajo, kaj se dogaja, kaj je in in kaj out.« Matej je v procesu gradnje start-upa spoznal vodilne protagoniste slovenskih start-upov. Na koncu pa so zgodbo »Lafemme« zaključili: »moda je stanje duha« - in poskusili znova.

Kaj so najpomembnejše lekcije, ki jih je Matej ponotranjil in jih vzel za popotnico v novi start-up? Največja Matejeva spoznanja lahko strnemo v tri sklope, kot pravi:

1. Različnost od drugih še ni nujno reševanje problemov. Biti originalen zaradi enkratnosti ni dovolj. Aplikacija mora dejansko reševati probleme uporabnikov. Ko se aplikacija spreminja, prilagaja, v žargonu »pivotira«, je vedno treba iti nazaj k osnovam, nazaj k uporabniku in njegovim problemom, »bolečinam«, ki jih ta občuti. Ko so odkrili, da so se podobnega problema kot »Lafemme« lotili drugi, so spreminjali pristope in se oddaljili od problemov potencialnih uporabnikov.

2. V start-upu ni »demokracije« oz. »anarhije«. Vse, kar start-up počne, so domneve, ki jih je treba preveriti, testirati pri uporabnikih, potrditi ali pa zavreči. Nekdo mora odločati, saj je le tako lahko ta tudi odgovoren. Gnili kompromisi, ki ne ustrezajo nikomur, ne morejo pritegniti ne ekipe in ne kupcev. Ključna za uspeh je jasna opredelitev treh vlog: vizija in odločitve; razvoj posla; tehnika.

3. Rešitve, testirane v lokalnih okoliščinah, se ne da direktno kopirati na globalni trg. »Misli veliko in začni majhno« je treba dopolniti z miselnim svetom potencialnih uporabnikov v svetu. Prisotnost je ključna beseda. In temu je bil namenjen Matejev že drugi obisk Silicijeve doline, tega centra svetovnega ekosistema.

Mateju poguma, vizij in znanja res ne manjka. Vedno je bil samosvoj: kot od odličnjaka v osnovni šoli so učitelji in starši pričakovali, da bo šel na gimnazijo. Ne, sledil je svojem srcu in se vpisal na tehniško gimnazijo. Potem so vsi prijatelji, sošolci in profesorji pričakovali, da bo nadaljeval na tehnični fakulteti. Ne, zopet se je odločil drugače: navdušenost nad vodenjem, načrtovanjem in strategijami ga je pripeljala na obramboslovje. Ko so zopet vsi pričakovali sijajno kariero v vojski, je zopet ostal zvest sebi. Vpisal se je na ekonomsko fakulteto in jo končal. »V poslu se moraš znajti med bilancami, zakoni in predpisi,« doda Matej.

Mateju in njegovem start-upu želimo veliko uspeha. Našim bralcem in obiskovalcem spletne Preloke pa priporačamo, da se udeležite start-up vikenda 4. in 5. aprila v Novem mestu in da spodbudite še druge k prijavi na dogodek v tem »našem« centru. Saj kot pravi njihov moto:

“Kdor ne bo gradil svojih sanj, bo gradil sanje drugih.”

Slovenija nujno potrebuje nov zagon. In lastovke, ki bodo prinesle nove čase, so prav start-upi. Po številu olimpijskih kolajn glede na število prebivalcev in v to vloženi denar smo v samem svetovnem vrhu. To ve danes vsak. Bolj malo pa nas ve, da smo v samem svetovnem vrhu tudi v start-upih.