Naši gasilci hiteli na pomoč tudi v Postojno

Kot veste, je nedavna vremenska ujma s snegom, ledom in žledom najhuje prizadela Postojno s širšo okolico.

Morda pa še ne veste, da so v okviru vseslovenske gasilske akcije prihiteli na pomoč Postojnčanom tudi naši gasilci: kot predstavnik PGD Preloka - poveljnik našega društva Niko Simčič, skupaj z njim pa še po en predstavnik iz PGD Zilje, PGD Vinica in PGD Črnomelj. Ti štirje gasilci so šli v Postojno s preloškim gasilskim vozilom, ki je za take reševalne akcije ustrezno opremljeno. Odrinili so že ob 4. uri zjutraj in se vrnili pozno zvečer. To je bilo v nedeljo, 9. februarja.

Seveda pa niso bili edini iz Bele krajine. Ta dan in dan prej (v soboto, 8. februarja) je pomagalo Postojnčanom vsak dan po 50 belokranjskih gasilcev, in sicer s po dvema poveljniškima voziloma, štirimi vozili GV-1 in šestimi vozili GVV-1.

V tej zgodbi teh 100 belokranjskih prostovoljcev in v prej objavljeni zgodbi o požrtvovalnih preloških gasilcih pa se lahko najdejo vsi gasilci, električarji, pripadniki civilne zaščite in mnogi drugi junaki, ki so minule dni reševali Slovenijo iz ledenega primeža in so zaslužni za to, da so se razmere dokaj hitro normalizirale.

Ta armada prostovoljcev dokazuje, da so v današnjem času, ko je sicer na pohodu izrazit individualizem, še med nami ljudje, ki imajo visoko moralno zavest, da je treba pomagati ne samo sosedom, prijateljem, sovaščanom ali someščanom, ampak vsem ljudem v stiski.

Kdo si upa norčevati iz gasilcev?!

S pohvalo našim gasilcem se je oglasil tudi preloški kume. V imenu starejših Preločanov se jim zahvaljuje za ves trud v minulih dneh. Dodaja pa še pohvalo in zahvalo električarjem. In še malo zapolitizira: ako bi slovenski gasilci in električarji ustanovili stranko EGS (Elektro-gasilsko stranko), bi na volitvah sigurno zmagali i bi hitro spucali i poštimali ne samo ceste i elektriko, nego i naš parlament.

Je pa naš kume, kot nam piše, nemalo zaprepaščen nad pisanjem cajting, ki jih pri njegovi hiši berejo že od leta 1950, to je, odkar te cajtinge izhajajo, zdaj pa razmišlja, da jih bo odpovedal. V zadnji številki namreč pišejo o preloških gasilcih in namesto da bi jih pohvalili, se iz njih norčujejo. Kume predlaga, da objavimo ta tekst in da poveste svoje mnenje o tem še drugi obiskovalci spletne Preloke. Torej ga objavljamo in vas sprašujemo, kaj o tem mislite vi (naš naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.):

DL 13. 2. 2014

GASILCI

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so po 38 letih delovanja na Preloki zaprli KUD Lepa Anka. Inventar so predali Gasilskemu društvu Preloka. Če boste odslej videli gasilce gasiti v belih narodnih nošah in ob spremljavi glasbe, ki jo bodo izvabljali iz tamburic, potem vedite, da so to preloški gasilci.

Požrtvovalni preloški gasilci

V naši družbi nezaupanja, tajkunov, moralnega razkroja na vseh področjih (mariborska škofija, hilde, bavčarji in ves ostali šrot) so gasilska društva tako rekoč edina, ki so ohranila največje zaupanje ljudi.

To se je pokazalo tudi ob zadnji vremenski ujmi, ko je 30.000 prostovoljcev tako rekoč dan in noč stalo ob strani malemu človeku in vsem, ki so bili potrebni pomoči. Da, gasilska društva resnično upravičeno slovijo kot ena najstarejših, najbolj množičnih in najbolj požrtvovalnih združenj pri nas!

Vse to velja tudi za PGD Preloka. Neprekinjeno deluje že od leta 1935 in zelo dolg je seznam primerov, ko so nesebično pomagali ljudem v stiski.

Tudi pred nekaj dnevi, ko je bila naša vasica vkovana v led in ko je žled lomil in podiral drevje in električne drogove. Gasilci so bili na terenu in v akciji prvi, pred cestarji, in njihove žage so pele po vasi in vzdolž poti do Preloke še dolgo v noč, da nismo bili odrezani od sveta. Dobesedno svoja življenja so tvegali za dobrobit naše vasi in vaške skupnosti.

Prilagamo nekaj fotografij njihovega truda, da je bila cesta tako proti Vinici kot proti Adlešičem ves čas prevozna.   (A. S., 12. 2. 2014)

 Foto: Sašo Balkovec

Naše kulturno društvo se je "resetiralo"

Tako rekoč vse na tem svetu ima svoj začetek, vzpon, zenit, reset in ponovno rojstvo. Neki modri mož je rekel: Slovo je nujno za ponovno srečanje ... Za novo rast, nov zagon. V sodobnem času je to celo nujno, ne le zaželeno!

Naše kulturno društvo deluje (skupaj s pavzami) od leta 1952, uradno pa od 15. avgusta 1953. Njegov zadnji predah okrog preloma tisočletja je trajal približno 10 let. Spomladi 2005 je društvo spet zaživelo in v naslednjih 8 letih doseglo svoj zenit z nekaj res odmevnimi prireditvami.

Na zboru članov 7. februarja letos pa se je pokazalo, da Lepa Anka spet potrebuje predah. Zbor je izglasoval sklep, da se inventar kulturnega društva prenese na pravni subjekt PGD Preloka. Zato, ker naši gasilci slovijo kot skrbni in vestni gospodarji, pa tudi sicer so že od nekdaj na Preloki gasilci in kulturniki eni in isti ljudje.

Stiskajmo pesti, da bo tokratni predah Lepe Anke čim krajši.

(11. 2. 2014)

Na spletni preloki smo že veliko pisali o tej naši čudoviti obkolpski dolini in tesnih stikih med prebivalci z obeh strani Kolpe/Kupe že skozi stoletja. Take in drugačne "mostove" čez Kolpo gradimo tudi v novejšem času. Spomnimo na tri odmevne dogodke v zadnjih letih.

Najprej na odmevni dogodek 28. junija 2009, ko smo šli Preločani iz Brega v Brig na gaz v narodnih nošah, na veliko slovesnost v Prilišče ob 200-letnici lujzijane. (O tem glej Na gaz čez Kolpo in Dan, ko je za nekaj ur padla meja)

Zelo odmeven je bil prizor 30. junija 2013, ko smo dan pred vstopom Hrvaške v EU sklenili živo verigo iz Brega v Brig. (Gl. spodaj)

Najnovejši del te nadaljevanke o mostovih je bil 6. februarja 2014, ko nas je povezal na drugi strani Kolpe (na Pribanjcih) rojeni slikar Dražen Turkovič. Na tej strani Kolpe (v Kambičevi galeriji v Metliki) je razstavil svoj tematski opus Reka, ki zbližuje. Razstavo sta odprla župana občin s te in one strani - Metlike in Bosiljeva.

Snujemo pa seveda že nove "mostove". (A. S., 7. 2. 2014)