Konkurenca muči tudi našo kumo

Dragi moj kume preloški!

I ja sem malo tapkala po tem računalu za temi luckimi kumeti i kumami.

Pa sem i ja našla jednega luckega kumeta.

Nabija tako čudno - sploh ga niš ne razumiš!

Vsi se mu smejedo, a tip ne šteka,da izpade budala!

A najhuje: sploh ne misli s svojom glavom - nabija samo to, kaj mu prišepetujedo uni strici iz ozadja.

Da bi vsaj škiljil na plonk cegelc kot naša šivilja!

http://www.youtube.com/watch?v=_I226Sfgs0s

Našega kumeta malo muči konkurenca

Dragi moji, rad bi opet malo po domače pokomentiral tri aktualne stvari!

Najprvo lepo gesto kraljice, da častita stoletnikom, to se mi jako dopade. Ako bu takve voščilnice začel pošiljat naš Borut, znajte, da je idejo dobil na našu spletnu strani.

Drugo - govorice, da na Preloko dohaja James Bond. Da, JE v Slovenije, a izgleda, da lovi neke kriminalce po naše bolnica.

 I treto, kaj me je najbolj žrlo i mi ni dalo spat:  lucki kume. Kdo je to? I kad sem tako tapkal po internetu za Jamesa Bonda, sem na lepem našel njega, luckega kumeta: - dremlje i sanja, namestu da bi kaj delal, - niš ne zna nego nabijat jeno i isto, - a do kraja se je izdal, zato ke ne zna ni angleško, pa je zato rajši tiho. Sram ga bilo, pajša vera! 

http://www.youtube.com/watch?v=CwzjlmBLfrQ

19. 12. 2013: intervju z msgr. Stanislavom Hočevarjem v Dolenjskem listu

Ne spreglejte današnje številke Dolenjskega lista (19. 12. 2013), kjer je objavljen obsežen intervju z beograjskim nadškofom in metropolitom.

S spodbudnimi besedami nas nagovarja ob bližajočih se božičnih praznikih, pripoveduje o svoji mladosti v vasici Jelendol pri Škocjanu, o študiju, o svojem delu z mladimi, delovanju v zamejstvu, diaspori in v misijonih ... In seveda o zahtevnem in odgovornem delu, ki ga opravlja že 13. leto v Beogradu kot katoliški nadškof.

Z našim dobrim znancem msgr. Hočevarjem se je pogovarjala novinarka Lidija Markelj.

18. 12. 2013: mednarodni dan migrantov

18. december je posvečen vsem "selivcem", torej tistim, ki so se selili skozi zgodovino oz. se selijo še danes.

Zakaj to omenjamo? Zato, ker pojav množičnega izseljevanja na Preloki dobro poznamo. Kot lahko vidite zgoraj, je v meniju preloke.si tej tematiki posvečena posebna rubrika (gl. Rojaki po svetu). Izseljenske zgodbe pogosto predstavljamo ob črno-belih fotografijah iz naše fototeke ...

Poleg izseljevanja skozi zgodovino pa opozarjamo tudi na izseljevanje iz Bele krajine in iz Slovenije v zadnjih letih, ko se soočamo s t. i. "begom možganov".

Preloka.si pa je tudi že sprožila odmevno dilemo, ali je v zdajšnji združeni Evropi in v globaliziranem svetu sploh še smiselno govoriti o izseljencih in priseljencih. (Forum: Meje so v glavah!)

 Zgodba neke preloške hiše

Ko smo postavili nagradno vprašanje, kateremu Preločanu je za 100 let voščila britanska kraljica, smo seveda razpisali tudi nagrado za prvega, ki bo pravilno odgovoril.

Ker je pravilni odgovor, da je to Jože Radovič - Tišljarov, prva poslala Alojzija Starešinič , ki s svojo družino danes živi v Tišljarovi hiši, smo se odločili za nekoliko drugačno nagrado: Lojzki poklanjamo - zgodovino Tišljarove hiše.

1925 - 1953

Tako imenovano Tišljarovo hišo na Preloki št. 20 (nova št. 32) je dal zgraditi mizarski mojster (tišljar) Jože Radovič. Hišo so okrog leta 1925 gradili t. i. "Primorci". Tako so Preločani rekli mojstrom za klesanje kamna in kamnitih blokov, ki so k nam prihajali gradit s primorske strani Gorskega Kotarja, torej od tam, kjer je kamna še več kot na Preloki. V tistem času so na Preloki in v okolici v tej "maniri" zgradili kar nekaj hiš (več o tem ob kaki drugi priložnosti). Kamnita struktura zidov te hiše (gl. prvo sliko spodaj) je lepo vidna, ker hiša nikoli ni bila ometana.

Domače hišno ime "Tišljarovi" je hiša dobila po poklicu gospodarja. V pritličju je bila velika mizarska delavnica (vhod vanjo je bil s ceste), le v delu pritličja proti Županovim je bila kuhinja. Drugi bivalni prostori so bili v nadstropju.

Že leta 1926 pa je gospodar Jože odšel v Kanado, da bi čimprej odplačal vse dolgove in bi petčlanska družina Radovič potem lažje živela.

A jim je vse načrte prekrižala 2. sv. vojna, ki jim je vzela tri družinske člane. Po njej Tišljarovi niso več videli prihodnosti zase na Preloki. Hišo in grunt so prodali sorodnikom Prdanskim, od julija 1953 živi ves rod Jožeta Radoviča v Vancouvru v Kanadi.

1953 - 1958

Isto leto, torej 1953, se je v Tišljarovo hišo vselil Franc Starešinič - Prdanski z ženo Rozalijo in hčerko Majdo, potem se je rodil še sin Franc. Konec leta 1958 pa je tudi ta družina odšla v Kanado, prav tako v Vancouver.

1958 - 1979

Potem je hiša samevala in propadala. Spodaj na prvi fotografiji jo vidimo takšno, kakršna je bila leta 1978, dvajset let potem, ko jo je zapustila družina Franca Starešiniča. Ampak kup peska pred hišo priča o tem, da ne bo več dolgo samevala. Priča o tem, da si bo na temelju te hiše zgradila dom nova mlada preloška družina.

Ana Starešinič (15. 12. 2013)