Kdo je lucki?

Kdo je lucki?

Redni obiskovalec naše spletne strani, po rodu Preločan, ki živi v Ljubljani, nam je poslal pismo z naslednjo vsebino: "Oglašam se v zvezi s preloško narečno besedo lucki, ki sta jo uporabila preloški kume in kuma (npr. lucki čovik, lucka kuma ...). Vem, da to pomeni tuj, tuja ..., ampak odkod ta beseda? Zakaj se po preloško tujemu reče lucki, če se tako ne reče ne v slovenščini ne v hrvaščini (tuđ) ne v srbščini (tuđ) in tudi kaka nemška spačenka to ni? Odkod ta nenavadna beseda, ki je nisem zasledil nikjer drugje?"

Odgovor: Naša beseda lucki se je razvila (obrusila) iz besede ljudski (torej iz ljudstvo). V slovanskih jezikih so nekoč z besedo ljudski označevali tistega, ki ni naš, ampak pripada drugemu ljudstvu (je torej tuj). V slovenskih knjigah najdemo ljudski v pomenu tuj še pri Juriju Dalmatinu v 16. stoletju, nazadnje pa pri Marku Pohlinu v 18. stoletju.

Danes je na območju slovanskih jezikov ta pomen ohranjen samo še v nekaterih narečjih: recimo tudi pri nas na Preloki, v severovzhodni Sloveniji (npr. prleško lücki), pa recimo v nekaterih bolgarskih narečjih ...

Torej lahko rečemo, da je preloški pridevnik lucki v pomenu tuj jezikovni arhaizem, ki nas popelje nazaj v preteklost. Sedanjost pa nam bo veliko bolj znosna, če si bomo med seboj čim manj lucki. (A. S.)

Trije odzivi na festival šansona

Trije odzivi na festival šansona

Ne moremo si kaj, da ne bi objavili treh odzivov na naše prejšnje obvestilo (Šansonjer s preloškimi koreninami ).

Eden od obiskovalcev te spletne strani (njegov naslov hrani uredništvo) sporoča, da se popolnoma strinja z našo oceno festivala. "Festival je bil ena velika, velika žalost. Bil sem prepričan, da bo zmagal Jure Ivanušič, saj se mi je zdel njegov nastop (besedilo sploh) imeniten. Pač, Bog pomagaj. Da, Bog pomagaj. Tudi vodenje je bilo slabo, ravno tako napovedi - na ravni srednješolskih proslav, pa ne bi rad žalil srednješolcev."

In drugi odziv (obiskovalec M. P.): "Z ženo sva festival spremljala po TV in se pri večini skladb čudila, kaj sploh delajo na festivalu šansona. Le ko je odpel svoj šanson Jure Ivanušič, sva oba z ženo hkrati spontano zaploskala."

Tretji odziv presega okvirje te pretežno lokalno obarvane spletne strani, zato samo povzemamo, da se je obiskovalec S. B. žolčno razpisal o festivalskih kuhinjah pri nas, o čudnih okusih strokovnih komisij, ki izbirajo zmagovalne skladbe, in o slovenski kvazi estradni sceni, ki kuje v nebo vse, kar je povprečno in podpovprečno, in ignorira ali celo popljuva vse, kar je nadpovprečno. Obiskovalec S. B. je svojemu e-pismu priložil še video "Slavoja Žužka", kjer je povedano veliko resnic o vsem tem. Video resda ni nov, a ni zato nič manj aktualen. Če ga morda še niste videli, tukaj je link:

Slavoj Žužek: O slovenski estradi

Šansonjer s preloškimi koreninami

Šansonjer s preloškimi koreninami

Poročali smo že, da so Belokranjcu Toniju Gašperiču v nedeljo, 10. novembra 2013, v okviru prireditve »Festival slovenskega šansona«, podelili Ježkovo nagrado. V tokratnem obvestilu pa razkrivamo, da je imel ta festival tudi preloške razsežnosti, saj je na njem nastopil Jure Ivanušič.

Kot smo že pisali, je bil njegov stari oče Jure po rodu s Preloke, iz Škavurinov (gl. obvestilo: Pozdrav Preločanom iz Štajerske ). V tistem konfuznem času ob koncu 2. sv. vojne je po spletu okoliščin prišel v naselje Špičnik tik ob meji z Avstrijo, k družini Dreisiebner. In tam je tudi ostal in se poročil z Ireno Dreisiebner. Kmalu po poroki sta se odselila v dolino - najprej v Ruše in nato v naselje Miklavž pri Mariboru. Oba zdaj počivata na miklavškem pokopališču, hiša v Miklavžu pa je prazna.

Vse to navajamo zato, ker je njun vnuk Jure Ivanušič na festivalu nastopil s šansonom Zimski večer, ki ga je posvetil svoji stari mami. In v njem poje o njeni mladosti v Špičniku, pa o Juriju, ki pride in se z njo poroči ter jo odpelje v dolino, pa o zdaj prazni hiši v Miklavžu, o tamkajšnjem pokopališču in miklavškem zvonu ... To prekrasno besedilo v celoti navajamo spodaj.

Jure sicer s skladbo Zimski večer na festivalu ni zmagal, a upamo si trditi, da je bil od 12 izvajalcev, ki so nastopili na Festivalu šansona, Jure Ivanušič edini, ki je vedel, zakaj je tam. Šanson je po svoji definiciji uglasbena poezija in naj bi nosil neko zgodbo, ki jo šansonjer avtorsko interpretira ... In Zimski večer je bil vse to in še več: odlično besedilo in glasba in briljantna interpretacija. Skratka šanson z veliko začetnico!  (A. S.)

Festival slovenskega šansona 2013 (Jureta Ivanušiča najdete, če se pomaknete na približno 55. minuto)

Zimski večer, avtor besedila Jure Ivanušič 

Nizko sonce, dolge sence, mračen bo decembrski večer,/ v prazno hišo najprej drva znosim, za seboj zapahnem dver. / Vraga v peč pokličem, saj trenutek je odličen, / ker je nizko sonce, dolge sence in nikogar ni nikjer. / Le ura tik-tak, tik-tak, tik-tak, tik-tak, tipka ura v zrak, / tik-tak, tik-tak, ko prebada mrak.

V stari hiši, tu, kjer je živela, belo svečo še prižgem, / in tako se spiritistična seansa že lahko prične. / Čeprav ne bo duhov klicanja, nič molitve, nič klečanje, / v stari hiši s staro mamo znova srečam se. / Kot da bi, švig-švag, švig-švag, švig-švag, švig-švag, spet copati šli, / švig-švag, švig-švag, čez domači prag.

In pridrsa z mehkimi copati nežen čas minulih dni, / odprt pred mano tu na mizi pajčevinast dnevnik njen leži, / ki poln je raznih spisov in prepisov časopisov, / ko pridrsa s svojimi spomini zdaj še stara mama, / ki jo slišim: zdaj si, zdaj te ni, za mano prideš tudi ti, / zdaj si, zdaj te ni, in nič ni, kot se zdi.

In odpotujeva v leto 1935, / moja stara mama zdaj ima le svojih prvih 15 let, / zeleno se vinograd lesketa po hribu Špičnika, / ko odpotujeva v leto, kjer še je tišino slišal svet. / In kjer si, sik-sak, sik-sak, v ritmu slišal kose glas, / sik-sak, sik-sak, in z nožem branil čas.

Sveti Jurij, ki ubija zmaja, tu stoji v opomin, / da spet se, če bo treba, proti tlaki boj bo bil, / vidim mrtve od ljubezni, slišim mrtve iz časti, / pa pride Jurij, ki v dolino staro mamo poroči. / In poje heja-hejahoj, nocoj pa, žena, veš, nocoj, / heja-hejahoj, tvoj mož bo šel v boj.

Kos neba gori na temnem svodu, ko skoz okno se zazrem, / usta pokopanih prič minulih dni z dnevnikom zaprem, / vrag v peči je osupnil, mraz v staro hišo buhnil, / kos neba gori na temni reki, ko na vaški britof grem. / Kako bi srečna jaz bila, slišim, ko grem na sprehod, / če bi vedela, da šel boš na moj grob.

Nizko sonce, dolge sence, mračen je decembrski zahod, / pridem na pokopališče skupaj s staro mamo na njen grob. / Na kamnu nehote je droben list nad črko E, / kot da bi stara mama si nadela umetniško ime. / Takrat pa din-don, din-don, zadoni miklavški zvon, / din-don, din-don, v čast in slavo nji, ki je v tem grobu ni.

Ježkov nagrajenec gost na nacionalni televiziji in radiu

Ježkov nagrajenec gost na nacionalni televiziji in radiu 

13. 11. 2013:  Pogovor s Tonijem Gašperičem v TV-oddaji Dobro jutro: 

 http://ava.rtvslo.si/predvajaj/toni-gasperic-jezkov-nagrajenec/ava2.174247094/ 

13. 11. 2013: 40-minutni intervju na 1. programu Radia Slovenija: 

 http://ava.rtvslo.si/predvajaj/intervju-radio/ava2.174247101/ 

11. 11. 2013:  Pogovor v TV-oddaji Odmevi:

http://ava.rtvslo.si/predvajaj/odmevi/ava2.174246865/ 

(Pogovor s Tonijem Gašperičem najdete na 31. minuti in 13 sekund.)

 

Ježkova nagrada končno v rokah Tonija Gašperiča

Ježkova nagrada končno v rokah Tonija Gašperiča

Velik prijatelj Preloke in Preločanov Toni Gašperič je 10. novembra 2013 na velikem odru SNG Drame v Ljubljani prejel prestižno nagrado Frana Milčinskega - Ježka za leto 2013.

Radiotelevizija Slovenija to nagrado podeljuje za posebne dosežke in opus dosežkov na področju žlahtnega humorja in satire, torej na področju, na katerem Toni Gašperič ustvarja že skoraj pol stoletja.

Preločani in preloka.si Toniju iskreno čestitamo, seveda z željo, da ne bi zdaj slučajno zaspal na lovorikah!

Prilagamo link na prispevek, objavljen na multimedijskem portalu RTV Slovenija takoj po podelitvi nagrade:

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/foto-jezkov-nagrajenec-toni-gasperic-izvirni-satirik-z-blagohotnimi-bodicami/322281

Tukaj je še link na video posnetek Festivala slovenskega šansona, v okviru katerega so našemu Belokranjcu podelili Ježkovo nagrado:

http://ava.rtvslo.si/predvajaj/festival-slovenskega-sansona-2013/ava2.174246716/