03-06: Je to slikar Mihael Kambič?

Oglasila se nam je predsednica KUD-a Artoteka Bela krajina, tudi sama akademska slikarka, Andreja Verderber. V svojem e-pismu mdr. piše:

Kateri akademski slikar se je rodil najbližje Preloki? - Mihael Kambič.

Odgovor uredništva: Hvala gospe Verderber, ker nam je dala iztočnico, da lahko opozorimo na še enega znamenitega Belokranjca, akademskega slikarja Mihaela Kambiča (1887 - 1979), ki se je rodil v Dragovanji vasi pri Dragatušu. Doštudiral je v Pragi in pozneje delal v Avstriji in Ljubljani. Vedno pa se je rad vračal v svojo rojstno vas in veliko slikal njeno okolico. Veliko pa je Belokranjcem tudi zapustil - pravzaprav največ, kar je lahko: večino svojih slik je namreč podaril Belokranjskemu muzeju v Metliki.

Vendar žal tudi Mihael Kambič, rojen v Dragovanji vasi, ni tisti akademski slikar, ki se je rodil najbližje Preloki.

03-05: Kandidat po mnenju naše kume

V daljšem pismu se nam je oglasila tudi naša kuma. Najprej se malo čudi, zakaj iščemo tega skrivnostnega slikarja po zračni črti, zakaj niso dobre naše ceste oz. kolovozi, zakaj ga je treba iskati s helikopterjem.

Ima pa naša kuma svojega kandidata. To je akademski slikar, ki je po srcu jako blizu ne samo Preloki, ampak prav preloški šoli. Kaj blizu! Ta slikar se je dosti časa zadrževal v tej šoli in na šolskem vrtu, ko je na Preloki snemal svoj film Bela krajina. Preločani jako cenimo ta film in njegovega avtorja. Je sicer rojen v Novem mestu, ampak Preločanom in preloški šoli je jako blizu in tudi mi smo bili jako blizu njemu in njegovemu srcu. To je akademski slikar Božidar Jakac.

Tako je napisala naša kuma.

Odgovor uredništva: Kumino pismo nas je prav prijetno presenetilo. Priznamo, da na Božidarja Jakca kot možni odgovor na naše nagradno vprašanje sploh nismo pomislili.

Smo pa o akademskem slikarju in grafiku Božidarju Jakcu (1899 - 1989), ki se uvršča tudi med pionirje slovenskega filma, na spletni Preloki že veliko pisali. Denimo o njegovih stikih s Preločani in o antologijskih prizorih, ki jih je s kamero zabeležil na Preloki, npr.:

Božidar Jakac 11. 8. 1940 na Preloki snema film

Vendar žal tudi kumin kandidat ni rešitev našega nagradnega vprašanja.

03-04: Moj odgovor je Ivan Čedomir Ostreš

Sašo B.: Ako mene vprašate, je to akademski slikar Ivan Čedomir Ostreš. Morda res ni Preloki najbližji geografsko, je pa marsikomu od Preločanov jako blizu po srcu. Tudi meni.

Odgovor uredništva: Hrvaškega slikarja Ivana Čedomirja Ostreša Preločani dobro poznamo, ker je daroval svojo sliko za obnovo naše šole (gl. Dražba slik za obnovo šole na Preloki, slika št. 12); ta njegova slika še čaka na kupca. Poznamo pa ga tudi z mednarodne likovne kolonije ob Kolpi v okviru projekta "Kolpa in Kupa sta eno".

Res je, geografsko nam slikar Ostreš ni ravno blizu (rojen je v Zaprešiću pri Zagrebu), ampak glede bližine po srcu se pa s Saševim odgovorom popolnoma strinjamo. In je "uredništvu" skoraj malo žal, da ga ne more razglasiti za zmagovalni odgovor.

To in ono o 2. februarju

Danes je svečnica, ko smo tradicionalno pospravili jaslice po naših domovih in ko smo, tudi že tradicionalno, ustavili sneženje na spletni Preloki. Kako pa bo s sneženjem na realni Preloki, vam žal ne znamo in moremo napovedati.

Je pa 2. februar tudi svetovni dan mokrišč. To omenjamo zato, ker bo nacionalna televizija ob tej priložnosti premierno predvajala svoj novi film o mokriščih, ki smo ga pomagali ustvarjati tudi Belokranjci. Dokumentarec Dragocena mokrišča je bil mdr. posnet v Hrastu pri Vinici in na Perudini, kjer so kali Krivače, Gornji kal in Kršeljivec.

Dokumentarec Dragocena mokrišča bo na sporedu 2. feb. 2014 ob 22.05 na TVS 1.

Iz napovednika TVS:

Mokrišča so od nekdaj veljala za območja brez gospodarske vrednosti. Zato smo jih ljudje preurejali in podrejali svoji rabi in to še vedno počnemo. Ne zavedamo se, kakšno vlogo imajo v prostoru in kot ekosistemi. V naravi so mokrišča nenadomestljiv zbiralnik za zadrževanje poplavnih voda in edinstvena naravna čistilna naprava, skozi katero v podtalje potujejo milijoni hektolitrov vode, ki na tej poti postaja naša pitna voda. Raznovrstna mokrišča so prava oaza življenja, v njih žive številne živalske in rastlinske vrste, ki so se v svojem razvoju prilagodile življenju na poplavljenih in razmočenih tleh. To naravno bogastvo lahko preživi samo, če se ohrani ta življenjski prostor. Zaradi uničevanja in slabega razumevanja mokrišč je tudi pri nas že ogroženih kar nekaj rastlinskih in živalskih vrst. Naloge, kako izboljšati stanje mokrišč in jih ohranjati vitalna, se lotevajo strokovnjaki v projektu Wetman – Ohranjanje in upravljanje slovenskih sladkovodnih mokrišč. Spoznavanje teh prostorov nam ponuja izjemne možnosti učenja in sproščujočega občudovanja narave.
Oddaja je na sporedu 2. februarja, ob svetovnem dnevu mokrišč.

03-03: Je pravilni odgovor Jasmina Nedanovski?

Barica F.: Ker pri iskanju akademskega slikarja merite oddaljenost od Preloke po zračni črti, ne po cesti, je morda pravilni odgovor Jasmina Nedanovski iz Gradca.

Odgovor uredništva: Ne, tudi Jasmina Nedanovski - akademska slikarka, ki je končala tudi magistrski študij - ni pravilni odgovor. Pa ne zato, ker Jasmina N. ni akademski slikar, ampak je akademska slikarka. In tudi ne zato, ker se ni rodila v Gradcu, ampak v Novem mestu (novomeški porodnišnici). To ni pravilni odgovor zato, ker obstaja akademski slikar, ki je bil rojen veliko bližje Preloki oz. preloški šoli, kot je Gradac v Beli krajini, merjeno bodisi po zraku bodisi po cesti.

 P. S.: Več o odlični grafičarki Jasmini Nedanovski, ki živi in ustvarja v Gradcu in poučuje likovni pouk v Metliki, si lahko pogledate na tejle povezavi:  Razstava v Galeriji Lek v Ljubljani, 2013.  Ne spreglejte, da je že razstavljala mdr. tudi na Japonskem.