Trojka je tu, krize je konec
Dragi moj preloški kume, opet ti se oglaša kuma z Runotom.
Moj vnuk me je bil povabil v Ljubljano, da se malo nagledam sveta i žarnic na Prešercu i s čim vse je Trojka obdarila Ljubljančane.
Kume moj, krize je kraj, hvala bogu, opet je tu čas debele krav: ni treba več šparat ni z elektriko ni s čevapčiči ni z mišmaši ni z zokiji i kaj ja znam še čim.
Očitno tudi ni več v mode, da bi Ljubljančani vodili za roko svojo deco, ne, zdaj sprehajajo svoje peseke. Moj bog, kaki pasji puloverčki, pasji zimski plaščki, dežni plaščki ... Ena moja ljubljanska žlahtnica se mi je hvalila, da je prvi od Trojke (Miklavž) prinesel njeni ljubljenki Peggy večnamenskega - za dež i veter, a drugi od Trojke (Božiček) rdečega s kapuco.
Kume, kaj ti misliš, kako se moj Runo počuti nag na dvorišču? Bilo bi jako nerodno, da ga tako golega vidi una ljubljanska Peggy.
