Oblikovne posebnosti Plečnikovega preloškega opusa

Oblikovne posebnosti Plečnikovega preloškega opusa

V prejšnjem prispevku smo ugotavljali estetske vzgibe, ki so spodbudili Plečnika k urejanju preloške vedute. Zdaj pa preučimo še, za kakšno arhitekturno formo se je Plečnik pri nas odločil.

Plečnikov načrt iz leta 1953 zajema oblikovanje zunanje in notranje podobe naše cerkve.

plecnikova preloka 2Prvo, kar opazimo pri zunanjščini, je zanimiva posebnost v Plečnikovem umetniškem snovanju. Plečnika pač poznamo po monumentalnih, kvišku, v nebo stremečih stvaritvah, kakršen je recimo njegov znameniti načrt "katedrale svobode" – slovenskega parlamenta.

V nasprotju s Plečnikom, kakršen se nam je vtisnil v kolektivni spomin, v nasprotju z drugimi njegovimi monumentalnimi in resnobnimi stvaritvami, pa preloška cerkev deluje mehko, domačno, skoraj igrivo.

Vprašanje torej: zakaj se je Plečnik prav pri snovanju vedute preloškega hribčka, kjer dominirata šola in cerkev z značilnim, prav po plečnikovsko v nebo štrlečim zvonikom, odločil za radikalno drugačen, nasproten koncept?

Je ravno Plečnikov koncept preloške cerkve rezultat njegovega vse bolj trdnega prepričanja, da se mora Cerkev kot institucija vrniti k svojim zgodnjekrščanskim koreninam in se otresti balasta poznejših stoletij? In se je v tem duhu odločil vhodno pročelje preloške cerkve oblikovati z zvonikom na preslico. In z mehkimi, valovitimi oblikami, kot je mehka in valovita belokranjska pokrajina. In kot je mehek, blag značaj belokranjskega človeka.

In je pročelje preloške cerkve okrasil z rastlinskimi in cvetličnimi vzorci, kakršne Preločani ustvarjamo skozi stoletja z našimi pisanicami in vezeninami. Da, Plečnik je te vzorce vzel neposredno iz naše ljudske krasilne umetnosti*.

plecnikova preloka 3plecnikova preloka 4

Ugotovimo torej lahko, da pomeni snovanje preloške cerkvice pomemben korak, premik v Plečnikovem opusu. Prav v tej arhitekturni rešitvi namreč odkrivamo pri Plečniku nov slog: slog dekorativne ljudskosti.

Sklenemo lahko, da je Plečnikov preloški opus rezultat njegovega temeljitega poznavanja ne le naše pokrajine, ampak tudi našega človeka.

Ana Starešinič (14. 2. 2017)

plecnikova preloka 5*Cvetlični ornamenti imajo na Preloki dolgo tradicijo, ne samo na drobnih umetninah, kot so pisanice in vezenine, ampak tudi v arhitekturi, denimo dekoraciji lesenih skednjev. Cvetlično dekoracijo vidimo tudi na stavbi v neposredni soseščini cerkve – šoli, zgrajeni 5 let pred Plečnikovim rojstvom.

Ni nepomembno tudi, da je tik pred tem, ko se je Plečnik lotil snovanja preloške cerkve, v Ljubljani izšla odmevna študija Boža Račiča o domačem tkalstvu v Beli krajini (Slovenski etnograf, 1950/51). Kot je znano, je študija temeljila tudi na ljubiteljski krasilni umetnosti v našem kraju. Ljubiteljski etnolog Božo Račič je namreč tesno sodeloval z našo ljudsko umetnico Angelo Starešinič. Skupaj sta takoj po 2. sv. vojni na Preloki celo ustanovila Tkalsko družino Preloka, ki je štela 32 članic. Vrhunec delovanja tega Račičevega društva je bilo prav leto 1953, ko je Plečnik ustvarjal za Preloko. Kmalu bomo o tem napisali še veliko več.

Estetski vzgibi Plečnikovega preloškega opusa

Estetski vzgibi Plečnikovega preloškega opusa

plecnikova-preloka-1

Ko v teh dneh, 60 let po Plečnikovi smrti in 145 let po njegovem rojstvu*, odkrivamo, da je ta svetovni arhitekt snoval načrte tudi za Preloko, seveda ne moremo mimo vprašanj, zakaj in kako ravno Preloka!

Kaj je bilo tisto, kar je urejevalca Prage, arhitekta Dunaja, enega od ustanoviteljev Univerze v Ljubljani, z razstavami v New Yorku, Londonu, Parizu, Tokiu itd., spodbudilo k načrtovanju in urejanju prav Preloke? Kako to, da si je umetnik, katerega briljantni opus je že zdavnaj postal svetovna kulturna dediščina, vzel čas za značilno preloško veduto: naš hribček s cerkvijo in šolo?

Ga morda navdihne kultura – zakladnica glasbene ustvarjalnosti na Preloki, posneta na voščene valje, mimo katere kot intelektualec in zaveden Slovenec zagotovo ne more?

Ga za Preloko navduši znamenita Hibšerjeva fotografija Odhod od maše, posneta na pročelju preloške cerkve? Je morda to Gasparijeva razglednica Kmečka svatba, naslikana na podlagi Hibšerjeve fotografije, obe pomemben del naše slovenske kulturne dediščine?

Mu o lepotah Preloke in preloškega hribčka, od koder se vidi vse do Kamniških Alp, Kvarnerja in bosanskih gora, pripoveduje akademski kolega Božidar Jakac? Jakac, ki je prav pri nas, s cerkvenega obzidja in šolskega okna, posnel antologijske prizore svojega filma Bela krajina!

Morda pa je lepota krajine tista, ki ga očara med obiskom pri nas in sprehodom po cerkvenem obzidju, morda?

Na vsa ta vprašanja lahko z gotovostjo odgovorimo le to, da zagotovo ne vemo!

To skrivnost je genialni Plečnik odnesel s sabo v grob!

Smo pa ponosni in počaščeni, da je mojster Plečnik ne le vedel za nas in nas dobro poznal, temveč z navdihom Preloke tudi snoval in ustvarjal. O tem pa v naslednjem prispevku.

Ana Starešinič (11. 2. 2017)

*Jože Plečnik (23. januar 1872 – 7. januar 1957)

Plečnik je za Preloko načrtoval novo cerkev

Plečnik je za Preloko načrtoval novo cerkev

V našem mesečniku Belokranjec ste lahko prebrali, da je Jože Plečnik zasnoval načrte za tri kraje v Beli krajini – Metliko, Dragatuš in Preloko, vendar noben od teh načrtov ni bil izveden.

Za nas je seveda najbolj zanimiv tisti del članka, ki zadeva Plečnikove načrte na Preloki. Navajamo odstavek z naslovom Preloška cerkev in prilagamo Plečnikov načrt zanjo.

Preloška cerkev
V približno istem obdobju kot za Dragatuš, leta 1953, je nastal tudi načrt za cerkev v Preloki, izdelan v dveh različicah. Notranjost preloške cerkve je zasnovana podobno kot dragatuška, z osrednjimi štirimi poševnimi elementi. Vhodno pročelje je oblikovano z zvonikom na preslico in okrašeno z rastlinskimi elementi. Tudi za te načrte ni podatka o vzroku in potrebi njihove priprave.

plečnik-cerkev

P. S.: Res je, Plečnikov načrt za novo preloško cerkev ni bil nikoli uresničen, žal. Tako kot tudi ne njegovi načrti za Metliko in Dragatuš. Toda ali v Beli krajini res ni bil izveden noben Plečnikov načrt? – O tem pa  vam pripravljamo posebno presenečenje. Ampak v nadaljevanju.

A. S. (10. 2. 2017)

Jože Plečnik in Preloka

Jože Plečnik in Preloka

Ob letošnjem kulturnem prazniku v Beli krajini in med Preločani močno odmeva kulturna novica – odkritje "par-exellence": arhitekt svetovnega formata Jože Plečnik, ki si je nesmrtno slavo prislužil z mojstrovinami v evropskih prestolnicah, je za Preloko načrtoval novo cerkev.

plecnik-1plecnik-2

A. S. (8. 2. 2017)

 

V preloški cerkvi obnavljamo orgle

V preloški cerkvi obnavljamo orgle

V nekaj naslednjih prispevkih pa se bomo osredotočili na našo župnijsko cerkev. Za to imamo dva dobra razloga. Prvi je članek v najnovejši številki Belokranjca (o Plečniku v Beli krajini), ki je gotovo osupnil tudi vas. Drugi razlog pa so dela, ki so se nedavno začela na našem koru. Pobudnik in vodja projekta obnove cerkvenih orgel Gregor Ivanušič o tem piše:

"V nedeljo, 15. 1. 2017, smo v naši župnijski cerkvi začeli obnavljati orgle. Sedanje orgle je izdelal znani mariborski orglar Josip Brandl, najverjetneje leta 1927. Gre za čudovito secesijsko umetnino. Leta 1938 so bile kupljene za našo župnijsko cerkev in z vlakom pripeljane iz Splita.

Orgle zadnjih 30 let niso delovale, najedel jih je zob časa in potrebne so bile temeljitega popravila.

Po novem bodo postavljene na novem, višjem podstavku, tako da je mogoča vgradnja elektromotorja. V celoti bodo premazane z zaščito in novo barvo. Potrebno bo tudi nadomestiti manjkajoče piščali (cca. 60 kosov) in namestiti nov meh. Sledila bo še uglasitev ... Po načrtih naj bi obnova trajala približno 2 meseca."

12345678

Foto: Gregor Ivanušič