Estetski vzgibi Plečnikovega preloškega opusa

Ko v teh dneh, 60 let po Plečnikovi smrti in 145 let po njegovem rojstvu*, odkrivamo, da je ta svetovni arhitekt snoval načrte tudi za Preloko, seveda ne moremo mimo vprašanj, zakaj in kako ravno Preloka!

Kaj je bilo tisto, kar je urejevalca Prage, arhitekta Dunaja, enega od ustanoviteljev Univerze v Ljubljani, z razstavami v New Yorku, Londonu, Parizu, Tokiu itd., spodbudilo k načrtovanju in urejanju prav Preloke? Kako to, da si je umetnik, katerega briljantni opus je že zdavnaj postal svetovna kulturna dediščina, vzel čas za značilno preloško veduto: naš hribček s cerkvijo in šolo?

Ga morda navdihne kultura – zakladnica glasbene ustvarjalnosti na Preloki, posneta na voščene valje, mimo katere kot intelektualec in zaveden Slovenec zagotovo ne more?

Ga za Preloko navduši znamenita Hibšerjeva fotografija Odhod od maše, posneta na pročelju preloške cerkve? Je morda to Gasparijeva razglednica Kmečka svatba, naslikana na podlagi Hibšerjeve fotografije, obe pomemben del naše slovenske kulturne dediščine?

Mu o lepotah Preloke in preloškega hribčka, od koder se vidi vse do Kamniških Alp, Kvarnerja in bosanskih gora, pripoveduje akademski kolega Božidar Jakac? Jakac, ki je prav pri nas, s cerkvenega obzidja in šolskega okna, posnel antologijske prizore svojega filma Bela krajina!

Morda pa je lepota krajine tista, ki ga očara med obiskom pri nas in sprehodom po cerkvenem obzidju, morda?

Na vsa ta vprašanja lahko z gotovostjo odgovorimo le to, da zagotovo ne vemo!

To skrivnost je genialni Plečnik odnesel s sabo v grob!

Smo pa ponosni in počaščeni, da je mojster Plečnik ne le vedel za nas in nas dobro poznal, temveč z navdihom Preloke tudi snoval in ustvarjal. O tem pa v naslednjem prispevku.

Ana Starešinič (11. 2. 2017)

*Jože Plečnik (23. januar 1872 – 7. januar 1957)

Plečnik je za Preloko načrtoval novo cerkev

V našem mesečniku Belokranjec ste lahko prebrali, da je Jože Plečnik zasnoval načrte za tri kraje v Beli krajini – Metliko, Dragatuš in Preloko, vendar noben od teh načrtov ni bil izveden.

Za nas je seveda najbolj zanimiv tisti del članka, ki zadeva Plečnikove načrte na Preloki. Navajamo odstavek z naslovom Preloška cerkev in prilagamo Plečnikov načrt zanjo.

Preloška cerkev
V približno istem obdobju kot za Dragatuš, leta 1953, je nastal tudi načrt za cerkev v Preloki, izdelan v dveh različicah. Notranjost preloške cerkve je zasnovana podobno kot dragatuška, z osrednjimi štirimi poševnimi elementi. Vhodno pročelje je oblikovano z zvonikom na preslico in okrašeno z rastlinskimi elementi. Tudi za te načrte ni podatka o vzroku in potrebi njihove priprave.

P. S.: Res je, Plečnikov načrt za novo preloško cerkev ni bil nikoli uresničen, žal. Tako kot tudi ne njegovi načrti za Metliko in Dragatuš. Toda ali v Beli krajini res ni bil izveden noben Plečnikov načrt? – O tem pa  vam pripravljamo posebno presenečenje. Ampak v nadaljevanju.

A. S. (10. 2. 2017)

Jože Plečnik in Preloka

Ob letošnjem kulturnem prazniku v Beli krajini in med Preločani močno odmeva kulturna novica – odkritje "par-exellence": arhitekt svetovnega formata Jože Plečnik, ki si je nesmrtno slavo prislužil z mojstrovinami v evropskih prestolnicah, je za Preloko načrtoval novo cerkev.

A. S. (8. 2. 2017)

V preloški cerkvi obnavljamo orgle

V nekaj naslednjih prispevkih pa se bomo osredotočili na našo župnijsko cerkev. Za to imamo dva dobra razloga. Prvi je članek v najnovejši številki Belokranjca (o Plečniku v Beli krajini), ki je gotovo osupnil tudi vas. Drugi razlog pa so dela, ki so se nedavno začela na našem koru. Pobudnik in vodja projekta obnove cerkvenih orgel Gregor Ivanušič o tem piše:

"V nedeljo, 15. 1. 2017, smo v naši župnijski cerkvi začeli obnavljati orgle. Sedanje orgle je izdelal znani mariborski orglar Josip Brandl, najverjetneje leta 1927. Gre za čudovito secesijsko umetnino. Leta 1938 so bile kupljene za našo župnijsko cerkev in z vlakom pripeljane iz Splita.

Orgle zadnjih 30 let niso delovale, najedel jih je zob časa in potrebne so bile temeljitega popravila.

Po novem bodo postavljene na novem, višjem podstavku, tako da je mogoča vgradnja elektromotorja. V celoti bodo premazane z zaščito in novo barvo. Potrebno bo tudi nadomestiti manjkajoče piščali (cca. 60 kosov) in namestiti nov meh. Sledila bo še uglasitev ... Po načrtih naj bi obnova trajala približno 2 meseca."

Foto: Gregor Ivanušič

12. 2. 2017 ob 18. uri bo na Preloki gledališka predstava

Gledališka skupina ZIK-a Črnomelj nas vabi na ogled komedije Toneta Partljiča "Pesnikova žena prihaja". Občinstvo, ki si je predstavo že ogledalo, je bilo nad njo navdušeno. Verjamemo, da bo tako tudi na Preloki.

Med igralci ne prezrite pomembne vloge, ki jo ima v predstavi "naše gore list" Slavko Pavlakovič.