Plečnikove umetnine, s katerimi se ponašata Preloka in celotna jugovzhodna Slovenija

Ali je mogoče, da ima prav naša Preloka nekaj, česar ne premore noben drug kraj ne v Beli krajini ne na Dolenjskem južno od Novega mesta? O, ima, ima! Plečnikove umetnine. Pa pojdimo lepo po vrsti.

Po 2. sv. vojni so se Preločani znašli pred zahtevno nalogo. Naša cerkvica je bila med vojno precej poškodovana in že dalj časa tudi premajhna za vse svoje občestvo, ki ga je duhovno oskrbovala. Potrebna je bila nova, večja cerkev.

Zagnani Preločani, odločeni, da si starodavna preloška fara zasluži nekaj zares lepega, so se obrnili naravnost na velikega arhitekta Plečnika. In so ga pregovorili, da je zanje izdelal načrte nove cerkve in njene notranje opreme. Velikodušni Plečnik o kaki nagradi za ves svoj trud ni hotel niti slišati.

Ampak tisti povojni čas je bil zidavi cerkva vse prej ko naklonjen. Veliki načrti in sanje Preločanov in Plečnika o novi, večji cerkvi so se razblinili. Denarja zanjo je bilo veliko premalo.*

Pač pa so se Preločani mojstru za ves njegov trud vsaj delno oddolžili tako, da so po njegovih načrtih opremili notranjščino naše cerkvice. (Arhitekt Plečnik je bil tudi mojstrski oblikovalec interjerjev!)

Po Plečnikovih načrtih iz okoli leta 1956 so bili za preloško cerkev izdelani vsi lestenci in vse klopi v cerkveni ladji in na koru. Žal Plečnik njihove namestitve ni dočakal, umrl je kako leto prej.

Vseh pet njegovih lestencev in vse klopi lahko občudujemo v cerkvi sv. Trojice na Preloki še danes:

V prezbiteriju visi medeninasti lestenec z rastlinskimi motivi (vitice vinske trte, stilizirani listi) in prepoznavno plečnikovskimi detajli. Po Plečnikovem načrtu ga je izdelal pasar Alojz Pirnat iz Ljubljane. Pirnat je bil eden izmed najtesnejših Plečnikovih sodelavcev obrtnikov. Njegove umetnine je najti od Prage, Dunaja do Beograda, Sarajeva ... in torej tudi na Preloki. Pasarstvo Pirnat deluje v Ljubljani še danes.

Medeninasti lestenec v cerkveni ladji nosi Marijin monogram, po obodu je obešenih sedem zvončkov, okrašen je s pisanimi kamni. Prav kombinacija kamna in kovine je značilna za Plečnikovo pozno ustvarjalnost. Ta lestenec je po Plečnikovem načrtu izdelal znani pasarski mojster Žmuc z Viča v Ljubljani. Plečnik je pasarsko delo zelo cenil. Tako kot Pirnat je bil tudi Žmuc dober Plečnikov prijatelj.

Pod korom visijo trije leseni lestenci. Po vojni so bile cene bakra in medenine pač visoke. Ampak mojster Plečnik je znal z izbiro ustreznega lesa doseči enak estetski vtis, kot če bi bili lestenci bakreni. Tale visi pod korom na sredini in ima obliko krone. Kot navajajo naši ustni viri, je z leseno krono mojster Plečnik želel spomniti na Jezusovo trnovo krono.

Tole je eden od dveh enakih stranskih lestencev pod korom. Plečnik se je pri njunem načrtovanju naslonil na ljudske motive in folklorne vzorce, torej našo ljudsko krasilno umetnost na vezeninah in pisanicah, izhajal je tudi iz okrasnih elementov na naših skednjih (gl. npr. tukaj in tukaj). Njegova izbira materiala – lesa – pa to ljudsko estetsko izročilo še poudarja.

Pri naših Plečnikovih klopeh so očitne arhitekturne prvine, ki jih sicer videvamo pri Plečnikovih stavbah: okrašene so z motivom volute jonskega stebra, v lesu so torej posneti kamnoseški klasični vzorci. Klopi s svojim reliefnim pročeljem delujejo oblikovno nadvse usklajeno, izčiščeno in – neverjetno sodobno. Plečnik je seveda predvidel, da bi bili vsi ornamenti na klopeh izrezljani. Vendar so v mizarskem podjetju v Črnomlju (Mizarstvo Zora), kjer so klopi izdelovali, Plečnikove načrte nekoliko poenostavili in dekorativne elemente na stranicah – nalepili.

Če torej sklenemo: velikega arhitekturnega dela, ki ga je za Preloko zasnoval veliki mojster Plečnik, resda nismo dobili, vendar preloška cerkvica kljub temu hrani trajen spomin na tega pionirja slovenske, evropske in svetovne sodobne arhitekture.

Ana Starešinič (1. 3. 2017)**

* Šele po Plečnikovi smrti je Preločanom uspelo (skupaj z župnikom Stankom Mehletom) izvesti le manjše gradbene posege v notranjščini cerkve, predvsem prenoviti in preurediti zakristijo. Načrte za to je izdelala Plečnikova učenka Erna Tomšič.

** Podrobnejšo študijo o Plečniku na Preloki in Plečnikovih povezavah z našo vasico še pripravljam.

P. S.: Prispevek o Plečniku na Preloki je objavljen tuda na Radiu Odeon: gl. tukaj.

Naša šola danes na Radiu Krka

Naša županja je danes na Radiu Krka razgrnila prizadevanja Občine Črnomelj za ohranitev preloške šole kot objekta kulturne dediščine:

"V prvi fazi bi poslopje le prenovili, nato pa bi določili tudi vsebine.
Prenova je ocenjena na 450.000 €,
od tega Občina pričakuje 200.000 € sofinanciranja s strani Ministrstva za kulturo.
Županja Mojca Čemas Stjepanovič je povedala,
da gre za velik in zahteven projekt ..."

Celoten prispevek in županjino izjavo najdete na tej povezavi:
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=202700

P. S.: Ta projekt bo bistveno prispeval k prepoznavnosti ne le Občine Črnomelj in Bele krajine, temveč celotne regije. Prizadevanja naše županje ne le podpiramo, ampak bomo po svojih močeh tudi pomagali.

27. 2. 2017

18. 2. 2017: Projekt šola so soglasno podprli tudi gasilci

Letošnji zbor članov PGD Preloka je bil dobro obiskan, tako z vidika članstva kot številnih gostov. Bil je dobro pripravljen in lepo izpeljan. V poročilu za minulo leto je bilo ob številnih akcijah izpostavljeno tudi, da je naše gasilsko društvo odprlo svojo fb stran.

Zbor članov se je med drugim seznanil z aktivnostmi Občine Črnomelj na področju revitalizacije šolskega poslopja na Preloki in je projekt obnove naše šole soglasno podprl. Več o tem pa v naslednjem prispevku.

Letošnji zbor članov PGD Preloka je minil v duhu optimizma in pozitivne naravnanosti. Sledilo je prijetno druženje članov in gostov.

Foto: Anita M. Simčič

Dobrodošli na digitalni Plečnikovi Preloki!

Plečnikovi preloški načrti so med obiskovalci Preloke.si sprožili kar nekaj vznesenih odzivov. Celo idejo, da bi bilo nujno na Preloki po teh načrtih zgraditi novo cerkev. Ker bi to bil edini tak po Plečnikovih načrtih zgrajeni objekt ne samo v Beli krajini, ampak v vsej jugovzhodni Sloveniji.

No, ker uredništvo Preloke.si vedno prisluhne vsaki vaši pobudi, smo šli takoj v akcijo in smo po Plečnikovih načrtih že "zgradili" novo cerkev, in to sodobno – digitalno:

Zanimiv je ta Plečnikov premislek o sožitju cerkve in šole ... premislek o tem, kako bi se cerkev najbolje vrasla v okolje preloškega hribčka in v neposredno soseščino šole.

Torej ugotovitev: ko je Plečnik leta 1953 snoval novo podobo značilne preloške vedute, si je zamislil novo podobo cerkve, šola pa se mu je zdela – taka, kot je bila, – že odlična. Sicer bi se gotovo lotil tudi snovanja šole, saj je bil vendar profesor, ne duhovnik! Očitno je torej imela šola v umetnikovi viziji Preloke že svojo ustrezno podobo.

In zdaj, skoraj 65 let pozneje, ko se ta šola obnavlja kot objekt kulturne dediščine, se nam zdi, da bi bil celo sam veliki Plečnik s tem jako zadovoljen, digitalno in tudi sicer!

A. S. (17. 2. 2017)

Oblikovne posebnosti Plečnikovega preloškega opusa

V prejšnjem prispevku smo ugotavljali estetske vzgibe, ki so spodbudili Plečnika k urejanju preloške vedute. Zdaj pa preučimo še, za kakšno arhitekturno formo se je Plečnik pri nas odločil.

Plečnikov načrt iz leta 1953 zajema oblikovanje zunanje in notranje podobe naše cerkve.

Prvo, kar opazimo pri zunanjščini, je zanimiva posebnost v Plečnikovem umetniškem snovanju. Plečnika pač poznamo po monumentalnih, kvišku, v nebo stremečih stvaritvah, kakršen je recimo njegov znameniti načrt "katedrale svobode" – slovenskega parlamenta.

V nasprotju s Plečnikom, kakršen se nam je vtisnil v kolektivni spomin, v nasprotju z drugimi njegovimi monumentalnimi in resnobnimi stvaritvami, pa preloška cerkev deluje mehko, domačno, skoraj igrivo.

Vprašanje torej: zakaj se je Plečnik prav pri snovanju vedute preloškega hribčka, kjer dominirata šola in cerkev z značilnim, prav po plečnikovsko v nebo štrlečim zvonikom, odločil za radikalno drugačen, nasproten koncept?

Je ravno Plečnikov koncept preloške cerkve rezultat njegovega vse bolj trdnega prepričanja, da se mora Cerkev kot institucija vrniti k svojim zgodnjekrščanskim koreninam in se otresti balasta poznejših stoletij? In se je v tem duhu odločil vhodno pročelje preloške cerkve oblikovati z zvonikom na preslico. In z mehkimi, valovitimi oblikami, kot je mehka in valovita belokranjska pokrajina. In kot je mehek, blag značaj belokranjskega človeka.

In je pročelje preloške cerkve okrasil z rastlinskimi in cvetličnimi vzorci, kakršne Preločani ustvarjamo skozi stoletja z našimi pisanicami in vezeninami. Da, Plečnik je te vzorce vzel neposredno iz naše ljudske krasilne umetnosti*.

Ugotovimo torej lahko, da pomeni snovanje preloške cerkvice pomemben korak, premik v Plečnikovem opusu. Prav v tej arhitekturni rešitvi namreč odkrivamo pri Plečniku nov slog: slog dekorativne ljudskosti.

Sklenemo lahko, da je Plečnikov preloški opus rezultat njegovega temeljitega poznavanja ne le naše pokrajine, ampak tudi našega človeka.

Ana Starešinič (14. 2. 2017)

*Cvetlični ornamenti imajo na Preloki dolgo tradicijo, ne samo na drobnih umetninah, kot so pisanice in vezenine, ampak tudi v arhitekturi, denimo dekoraciji lesenih skednjev. Cvetlično dekoracijo vidimo tudi na stavbi v neposredni soseščini cerkve – šoli, zgrajeni 5 let pred Plečnikovim rojstvom.

Ni nepomembno tudi, da je tik pred tem, ko se je Plečnik lotil snovanja preloške cerkve, v Ljubljani izšla odmevna študija Boža Račiča o domačem tkalstvu v Beli krajini (Slovenski etnograf, 1950/51). Kot je znano, je študija temeljila tudi na ljubiteljski krasilni umetnosti v našem kraju. Ljubiteljski etnolog Božo Račič je namreč tesno sodeloval z našo ljudsko umetnico Angelo Starešinič. Skupaj sta takoj po 2. sv. vojni na Preloki celo ustanovila Tkalsko družino Preloka, ki je štela 32 članic. Vrhunec delovanja tega Račičevega društva je bilo prav leto 1953, ko je Plečnik ustvarjal za Preloko. Kmalu bomo o tem napisali še veliko več.