Objavljamo besede slovesa, ki jih je pokojni Mariji Rahoj med pogrebno slovesnostjo namenila njena nekdanja soseda iz Grdunov Vida Čadonič Špelič.

Draga teta Rahojeva, Grdunčani bi rekli Grabijanska!

Z vašim imenom so povezani moji najlepši spomini na mladost v Grdunih. Ko se spominjam teh let, mi pride na misel beseda, ki najbolje označuje vaš značaj in naš sosedski odnos. To je beseda kruh. Ko je le bilo mogoče, sem od doma stekla na hribček in izza vaše štale pokukala proti vratom vaše hiše, ali so odprta. Mnogokrat sem se brez besed znašla v vaši kuhinji in vi ste mi z nasmehom ponudili kos kruha, ki je bil takrat zame najboljši na svetu.

In prav čarobna beseda kruh, ki o vas in vašem značaju pove veliko, je postala simbol vašega življenja v Grdunih. Znali ste ga pridelati na velikih njivah vaše kmetije, ga speči najboljšega, ga razdeliti vaši družini, sosedom in prijateljem. Ko ga je zmanjkalo v Grdunih, ste odšli ponj na Švedsko.

Pogrešali smo vas v naši vasici in veselili smo se vaše vrnitve ter drobnih darilc, ki ste nam jih prinašali. Bolj kot daril, smo bili veseli vašega pripovedovanja o življenju tam daleč. Natančno ste znali opisati svet. Nič, kar je bilo lepega na njem, ni ušlo vašim očem in v spomin so se vam vtisnile malenkosti, ki jih drugi niso niti opazili. Včasih se mi je zdelo, da so Grduni premajhni za vas, kajti vaše zgodbe so povezovale rojstne Balkovce, Grdune, Vinico, Črnomelj, Novo mesto in daljno Švedsko.

Vaše misli so bile gotovo največkrat na Švedskem, saj tam živi Franje, ki ste ga pogrešali že takoj, ko je odšel, in ste živeli za trenutek, ko se bo vrnil. Iz Grdunov niste nikoli v resnici odšli. Kljub pogostim obiskom vaših najdražjih v domu v Črnomlju ste živeli za dan, ko boste lahko ponovno nekomu skuhali kavo na vašem štedilniku v Grdunih.

Navidezno krhka gospodinja na velikem Rahojevem gruntu je prestala mnoge življenjske izkušnje, a v svojem bistvu je ostala močna in bistra, da smo jo vsi občudovali. Življenje in bolezen je nista nikoli zlomila. Zato smo upali, da bo tako tudi pri zadnji bolezni. Toda srce se je po dolgih 90 letih utrudilo in sedaj skupaj s stričetom Mikotom uživata mir v nebeškem kraljestvu.

Dragi prijatelji, v imenu Grdunčanov in vseh tistih, ki smo radi zahajali v vaš dom in imeli teto iskreno radi, vam izrekam sožalje. Naj nas spomin na njeno dobroto za vedno povezuje!

Teta, hvala za vse. Zbogom!

Preloka, 3. februarja 2017

Pogreb Marije Rahoj bo v petek, 3. 2. 2017, ob 14. uri

Zdaj so znane podrobnosti o pogrebu Marije Rahoj, ki je umrla nedavno v bolnišnici v Novem mestu.

Žarni pogreb bo v petek, 3. 2. 2017, pri sv. Trojici na Preloki. Pogrebna maša se bo začela ob 14. uri.

Njenemu spominu se bo mogoče pokloniti tudi ob žari, ki bo v preloško cerkev pripeljana uro prej – ob 13. uri.

Naj teta Rahojeva mirno počiva v družinskem grobu na preloškem pokopališču!

God zavetnika vinogradnikov sv. Vincenca, po domače vinceče, je bil na Preloki nekoč pomemben praznik.

Da so se po preloških brdih razprostirali vinogradi, je izpričano že v srednjeveških urbarjih. Tam je namreč zabeleženo, da so morali Preločani odrajtati gospostvu Metlika, kamor je spadala preloška župa, kot davščino tudi vino.

Zanimiv je tudi dokument, ki nam ga je zapustil župnik Josip Bambič, ki je prišel na Preloko med 1. svetovno vojno. Piše o velikih površinah opuščenih vinogradov, ki so posledica trtne uši in izseljevanja ljudi v Ameriko, ter o velikanskih vinskih sodih, ki samevajo po preloških kleteh.

Vino je bilo za preloškega kmeta že od nekdaj pomemben vir dohodka. Še do pred kratkim ni bilo hiše, ki ne bi imela tršča in svojega vina. In naša vina so bila pri kupcih visoko cenjena. Imeli smo v glavnem žlahtne sorte. Šmarnice, po domače drmana ali derektora, je bilo pri nas le malo.

Za tršče smo Preločani stalno lepo skrbeli. In v skrbi zanj je gospodar konec januarja na god sv. Vincenca v svojem vinogradu simbolično obrezal tri trte, da bi imel jeseni polne sode vina.

Da, to je bilo nekoč, ko se je tradicionalno preloško vinceče še praznovalo delovno, takrat, ko sodi še niso bili kovinski in ko se vino še ni mešalo z radensko.

Danes pa se tradicija na sploh vse bolj seli iz delovne sfere v kulturno. Tudi pri prazniku vinceče. In tako smo ga na Preloki v soboto, 28. januarja 2017, proslavili – ne z obrezovanjem treh trt –, ampak z večerom treh kulturnih skupin: glasbenih skupin Melos in Dupljak ter gledališke skupine iz Starega trga. Da se naše vinceče ne pozabi!

Več o prireditvi najdete tukaj.

Ana Starešinič (30. 1. 2017)

Sobotna prireditev v večnamenskem domu na Preloki je imela naslov Vinceče. Tako se pri nas reče prazniku sv. Vincenca, zavetnika vinogradnikov, ki goduje konec januarja. Starejši Preločani se še dobro spominjajo običajev, ko je moral gospodar na vinceče v svojem tršču obrezati vsaj tri trte, da bi imel jeseni v svoji zidanici polne sode.

Na letošnji preloški prireditvi "Vinceče" sta nastopili tamburaški skupini Melos in Dupljak, za humor in satiro pa so skrbeli gledališčniki iz Starega trga. Melosu se je pri eni od pesmi pridružila domačinka Monika Simčič. Večer je povezovala Nina Starešinič.

Polna dvorana obiskovalcev je ob odlični tamburaški glasbi in skečih uživala. To je bila vsekakor prireditev, kakršne Preloka z okolico močno pogreša.

Preloški gasilci so se ob koncu zahvalili vsem nastopajočim, občinstvu za prostovoljne prispevke, namenjene gasilcem, ter Občini Črnomelj, ki je s svojo donacijo pomagala pri organizaciji te prireditve. 

tekst: Marko Simčič, foto: Jani Metez

Predstavljamo nastopajoče na koncertu v soboto, 28. 1. 2017

Spletna Preloka spremlja Tamburaško skupino Melos že tako rekoč od začetkov njene glasbene poti. So naši dobri znanci, na Preloki so nastopili že večkrat (npr. tukaj), kako tudi ne, saj je skupina delno tudi preloška!

Njeni in naši gostje bodo iz Fare, vasi s 30 hišami in prav toliko prebivalci, a s kar dvema priznanima ansambloma. K nam bo tokrat prišla Tamburaška skupina Dupljak.

V glasbenem delu bo nastopila še domačinka Monika Simčič, sicer članica Vokalne skupine Lan iz Metlike. Koncert pa bo povezovala Nina Starešinič, ki je delno tudi naše gore list.

Za smeh bodo poskrbeli gledališčniki iz Starega trga ob Kolpi. Ti že več sezon zažigajo s črno komedijo Mama je umrla dvakrat. S čim bodo nasmejali nas, je za zdaj še skrivnost.

A. S. (25. 1. 2017)