Pogrebne slovesnosti za pokojno Ano Pavlakovič bo vodil škof Andrej Glavan
S posebnim dovoljenjem objavljamo pismo sina pokojne Ane Pavlakovič, poljanskega župnika Jožeta Pavlakoviča, ki ga je poslal škofu Andreju Glavanu. Škofu, ki bo vodil pogrebne slovesnosti za pokojno Ano, v pismu predstavlja mamino življenje in med drugim piše:
"Rojena je bila 19. 4. 1923 na Preloki Mikotu in Ani Starešinič. Oče je bil v Kanadi in tam leta 1952 umrl in bil pokopan. Mama je bila najstarejši otrok. Imela je še sestro Marico in brata Jožeta, brat Miko je umrl še kot otrok. Poročila se je 2. 2. 1942, takrat še mladoletna, z Jožetom Pavlakovičem iz zaselka Kroci. V Jakovine sta prišla za skupnika, k očetovi sestrični Marjeti in njeni mami. 3. 1. 1943 se je rodila sestra Mare. Med nemškim obstreljevanjem vasi 21. 10. 1943 je do tal pogorela domačija. Potem so bivali kot begunci v sosednjih Krocih. Tu se je rodila sestra Anka. Z bratom Ivetom sva rojena že v novi hiši. 11 let za mano se je rodila še sestra Majda.
Oče je kot zaveden partizan opravljal razne funkcije in tako rekoč noč in dan delal na obnovi požganih domov. Vmes je skoraj vsako leto hodil na orožne vaje in razne delovne akcije. Nazadnje pa je moral s trebuhom za kruhom za 13 let v Nemčijo. Domov se je vrnil leta 1973, precej uničen od alkohola in tudi razočaranja nad našo domovino.
Sestre in brat so se poročili in odšli od doma. Leta 1979 sem se odzval duhovnemu klicu in odšel še jaz. Potem nam je umrla sestra Majda. Oče je bil strt duševno in telesno ... Potem pa je čudežno ozdravel in živel še 18 let. Gradil je kapelo, križeve pote, bil pri vsaki sv. maši na Preloki in na mnogih romanjih.
Mama seveda ni utegnila, ker je morala skrbeti za dom in delati. Po očetovi smrti leta 2002 je ostala sama, dokler se ni pred nekaj leti vrnila sestra Anka. Letos je bila trikrat v bolnici. Danes pa se je preselila k svojim rajnim.
***
Ta strnjeni povzetek njenega življenja navajam zato, da bi povedal zelo pomembno dejstvo: mama je bila izjemno delavna in verna. Brezpogojno je zaupala v Božjo navzočnost in pomoč. V molitvi se je rada zatekala k našemu med vojno umorjenemu župniku Jožetu Pokornu in dušam v vicah.
Vedno je skrbela, da bo najprej drugim vse prav. Skoraj za vso župnijo je znala na pamet vse podatke – rojstne, poročne in smrtne. To je navadno povedala pri kosilu (kot v rubriki Na današnji dan). Medtem ko se je oče boril za svobodo in opravljal razne funkcije od župana navzdol, obnavljal domovino in se udinjal bivšim okupatorjem, je bila ona doma MAMA. Ni imela nobene funkcije. Bila pa je v Marijini družbi. Že kot otrok je zelo rada obiskovala farno cerkev, tudi ko ni bilo sv. maše.
Zelo zahtevno nalogo je dobivala, ko so se cerkveni pevci kaj "spuntali". Takrat so rekli: »Ane, nu ti vodi popevanje.« Branila se je, češ da ne zna, potem pa je le pričela in vsa cerkev za njo, ker je pela same preproste pesmi, ki jih vsak obvlada. Vaje je imela kar med delom. Ko ji je bilo najhuje, si je zapela kako Marijino pesem ali kako liturgičnemu času primerno.
Zadnja leta je silno trpela, ker ni mogla več k sv. maši. Tolažil jo je prenos sv. maše po TV in rožni venec ter verski tisk in dobre knjige.
Ne najdem pravih besed, kako naj se zahvalim Bogu za tako skrbno, odgovorno in ljubečo mamo. Kakor je sv. Ambrož zatrdil o sv. Neži, da je bila mučenka, tako tudi jaz verjamem, da je resnično bila prava kmečka pričevalka.
Danes zjutraj sem ji podeli še odvezo in maziljenje ter blagoslov z Najsvetejšim. Potem sem hostijo razdelil med sestri in svaka. Ko smo odmolili rožni venec in za duše v vicah, je zaspala.
Naj ji bo usmiljeni Bog bogat plačnik!"
Jože Pavlakovič, župnik poljanski (20. 12. 2016)
