Spletna Preloka odhaja na počitnice

Leto je naokoli, po-letje je spet tu in tudi spletna Preloka mora malo na po-čitnice. Treba je napolnit baterije, malo ohladit svoj pregreti softver in pustit hardveru, da svobodno zadiha. Še sreča, da spletni Preloki po spletu okoliščin ni treba tja daleč na morje, saj ima na svojem dosegu in v obsegu Kolpo.

Prav tako je na dosegu in v obsegu Kolpe tudi njen spletni strežnik. In če nam bo sreča stregla še naprej, se bo potem, spet po spletu okoliščin, lepo ohlajena in osvežena vrnila na splet tako preloška stran kot njen strežnik - predvidoma tam nekje konec avgusta ali začetek septembra ali oboje.

Prekinitev njenih zasluženih počitnic si bo zaslužil le okrogli jubilej, ki ga bomo na Preloki praznovali sredi avgusta in vas že zdaj vabimo nanj.

Kaj pa nagrada, ki smo jo razpisali za najboljši odgovor o belokranjski "duši"? - Ja, to bomo pa podelili, ko pridemo nazaj!

Uredništvo (20. 7. 2015)

Dr. Božidar Flajšman o belokranjski "duši"

Da ne bi preveč vplivali na debato o duši Belokranjcev in da bi dobili čimveč vaših odgovorov, šele zdaj razkrivamo, kaj je dr. Božidar Flajšman ob predstavitvi svoje knjige PODOBE ČASA - Metlika na razglednicah odgovoril na vprašanje, ki mu ga je zastavil dr. Repe in ki se nanaša na značaj Bele krajine. Med drugim je dejal:

"Na prvem mestu bi izpostavil njeno lastnost, ki je prišla najbolj do izraza med 2. svetovno vojno: gostoljubnost Belokranjcev. Npr. od decembra 1943, ko je bila Bela krajina svobodno partizansko ozemlje, ga ni bilo partizana, ki si ne bi želel priti v Belo krajino.
In drugo, kar se je takrat pokazalo: da se je Bela krajina znala ob izzivih časa pravilno odločiti. Bila je zibelka partizanstva in mati tega gibanja.
Po vojni pa je postajala vse bolj zapostavljena in odrinjena. Ni bilo niti poskusa hvaležnosti za to, kar je dala Sloveniji med vojno. Ampak prava mati svojim otrokom nič ne zameri. Zameri resda ne, ampak ni ji pa vseeno.
Da, njena duša je premehka!"

A. S. (19. 7. 2015)

 

Belokranjci smo orali ledino v izseljevanju

06- 19: Belokranjci smo orali ledino v izseljevanju

matkurjaNa temo izseljevanja se oglašam še enkrat. Morda pa so se Belokranjci množično izseljevali in se še izseljujejo zato, ker kdor dobro pogleda zemljevid Slovenije, vidi, da je Bela krajina tista kurja noga, ki v teku gre naprej!
Torej že iz tega lahko zaključimo, da bodo ljudje na taki lokaciji resno vzeli ta namig in prvi odšli!
Jože R. (13. 7. 2015)

P. S. uredništva:
Tej nekoliko neresni domnevi, da so Belokranjci orali ledino v izseljevanju zato, ker se Bela krajina nahaja v Mat'kurjini sprednji nogi, dodajmo nekaj resnih dejstev:

Belokranjci odhajajo za zaslužkom v svet že najmanj dve stoletji.
Prvi so odhajali v svet (največ v Nemčijo) belokranjski krošnjarji - že v začetku 19. stoletja.
Belokranjci so bili tudi med prvimi, ki so odhajali za zaslužkom v Ameriko.

Med prvimi so bili tile štirje*:
- Joseph Gorše iz okolice Semiča, v Chicagu se je naselil l. 1847,
- Mathias Kure iz Svibnika, v ZDA je prišel leta 1850,
- Josef Vertin iz Doblič in Peter Rupe iz Poljanske doline ob Kolpi sta že leta 1845 na polotoku Keweenaw v Michiganu odkrila bakreno rudo. Bila sta med ustanovitelji mesta Red Jacket (danes Calumet), Peter Rupe je bil celo izvoljen za župana tega mesta.
*Vir: Jože Zavertnik: Ameriški Slovenci (Chicago, 1925)

Na naši podstrani Rojaki po svetu pišemo o tem, da prav PRELOKA simbolno predstavlja usodo vse Bele krajine in tudi usodo vse Slovenije. Objavljamo tudi nekaj drobcev iz naših dosedanjih raziskav o izseljevanju. (Ana Starešinič)

O Belokranjcih in njihovem domotožju

06- 18: O Belokranjcih in njihovem domotožju

Mislim, da je potrebno izpostavit še en vidik Belokranjcev:
da so nekaj, ko so v Beli krajini, in nekaj drugega, ko niso v Beli krajini.

Ko so v Beli krajini, potem imajo radi mir, ne rabijo ne tovornjakov ne tunelov ne tretje razvojne osi.
Ko pa se enkrat izselijo, potem pa naenkrat postanejo domoljubi: kopali bi tunele, pisali bi pesmi, peli bi o njej, kar žal jim je, da so šli.
A ko pridejo nazaj, se spet sprašujejo, po kaj so prišli tja
"tja daleč čez Gorjance, čez tiste dolge klance ..."

A to je lastno vsakemu, ki gre od doma:
hoče nazaj, a ko pride, se spomni, zakaj je on to šel.

Zato bi veljalo montirat vrtljiva vrata:
prideš domov, pozdraviš starše, pomahaš znancem in sosedom, pa se hitro spet spomniš, zakaj si šel, in nadaljuješ pot skozi vrata ven. No, morda prej samo še skočiš k B.....* kaj dobrega pojest!

Tomaž J. (11. 7. 2015)

* Uredništvo je ime gostilne izpustilo, ker Preloka.si ni portal za reklamna sporočila!

marindolski-steljnikiPo stari cesti na Preloko; foto Ana Starešinič

O turnu na metliški črnini

06- 16 in 17: O turnu na metliški črnini

Prejeli smo še nekaj replik na simboliko Metliškega turna, omenimo dve.

Najprej gospod J. Z. S., ki je svoji repliki priložil sliko (levo):

metliska-crnina"Po mojem globokem prepričanju je Metliški turn simbol METLIŠKE ČRNINE.
Ta turn, kjer fantje stojijo eden na drugem, simbolizira, da je v steklenici lahko le BREZALKOHOLNO vino. Kako bi pa lahko bilo drugače, lepo vas prosim! Saj bi se tipi, če bi bili  od turnove črnine v flaši alkoholizirani, vendar bolj ko ne kobacali po tleh..."
Uredništvo:
Dragi gospod J. Z. S., morda pa vsebine flaše vseeno ni soditi po nalepki, tako kot človeka ne po "površini" in obleki na njem. Poleg tega pa je na nalepki RISBA, ne fotografija in ne video fantov, ne kako so prišli gor, ne kaj se je dogajalo na poti navzdol.

In še replika avtorja, ki ga poznamo pod imenom Lucki kume*.

"Torej kot pravite, simboli naj bi pomembno in učinkovito simbolizirali nekaj. Najbrž res, kar poglejte ves denar, zmetan v razne reklame za brende - blagovne znamke. Tudi za Metliško črnino.
Torej kaj potrošniku sporoča simbol TURN?
Nič o sami opojnosti pijače, pač pa silno zadovoljstvo, ko se drugim popneš na ramena oz. se skomolčiš na vrh!
Belokranjci, morda pa ste vaš turn nalimali na flašo zato, ker veste, da vašega "tunela" nikoli ne bo, pa vam drugega ne preostane, kot da se popnete eden na drugega, da vidite čez Gorjance!"

Uredništvo:
Presojo o turnu kot simbolu stremuštva in ne stremljenja prepuščamo bralcem. Prav tako to o tunelu.

* lucki: tuj (gl. razlago)