06- 11: O preloškem tršču i vinu

Lepo, da omenjate našo tradicionalno hrano, ki je se bolj redko na stolu. A da niste slučajno pozabili na važen zaščitni znak Bele krajine: naša vina.

Nekada ni bilo preloške hiže, ki ne bi imala tršča i vina. Za tršče smo stalno lepo skrbeli i naša vina so bila pri kupci visoko cenjena. Imali smo v glavnem žlahtne sorte. Šmarnice, to je drmana al derektora, je bilo pri nas bolj malo.

Da, da, to je bilo v dobre stare časi, kad lajti niso bili iz pleha in kad se vino ni mešalo s radenskom.

Naš kume (23. 6. 2015)

Stanko Novak - Županov v svoji zidanici, okoli l. 1965, iz arhiva družine Novak, P 35

 06- 10: Okusi Bele krajine

Na osebnost, to je na to, kakšen značaj ima ne le pokrajina, ampak tudi njeni ljudje, lahko sklepamo tudi po okusih Bele krajine.

Okus, ta primarni čut, se opisuje tako kot značaj: lahko je trpek, oster, surov, pa tudi prefinjen, delikaten, ali umirjen ali pa – pokvarjen!

Zato lahko torej, kot je kolega J. Č. opisal pri obleki, noši, pogledamo tudi tradicionalne jedi: belokranjska pogača, orehova ajdova povitica, prosta povitica, belokranjsko cvrtje, belokranjska šara, bravina s sladkim zeljem, žganci, mlinci, podmetaš, žitne k(l)obase, mastenice in seveda pečenka - jagenjček in odojek na ražnju.

Dandanes pa je v loncih - ops, mikrovalovkah - hrana tujih proizvajalcev iz gensko spremenjenih sestavin, če že ni iz plastike ali nafte. Torej značaj se bo spremenil, postal bo presneto CENEN!

K. K. (22. 6. 2015)

P. S. preloškega kumeta: Da, da, v današnje časi smo postali bolj "fini"! Posebno prešterna pa je današnja deca. Naše male najbolj zanima pica, hamburger, hot dog, sladoled ... od zelenjave pa samo čips i pomfri ... 

06- 09: Belokranjsko-prekmurska povezava

Obleka dela človeka, danes pa stroji delajo obleke. Včasih tam, kjer so ljudje živeli, danes tam, kjer (še) živijo stroji (še pomnite ...?).

Potem ko smo pred štirimi leti na Preloki položili temeljni kamen velikega belokranjsko-prekmurskega povezovanja na glasbenem področju, zdaj nadaljujemo še z belokranjsko-prekmursko povezavo na področju oblačilne kulture. Po rodu Prekmurka nam je namreč poslala tole pismo:

"Če se duša kake pokrajine odraža v noši njenih prebivalcev, potem imata Bela krajina in moje rodno Prekmurje podoben značaj. Tudi naša noša je skromna in preprosta, tako kot naši ljudje. Tudi naša noša je iz domačega platna, torej bela. Še izrazi za njene sestavne dele so isti: robača, fertah ... Le da so pri naših ženskah fertahi že obarvani, moški pa imajo črne telovnike.
A nečesa pa nimamo: naši moški nimajo vaših širokih pasov*, najbrž zato, ker so bili brez penezov, pa niso imeli kaj spravljat v njih."

Štefanija A. B.

P. S. uredništva: Avtorica zgornjega pisma je želela, da jo podpišemo z imenom in samo začetnicama njenega dvodelnega priimka, naj pa obvezno dopišemo, da A. B. nima nič skupnega s politiko, niti z AB-jem niti ABC-jem!

*širokemu usnjenemu pasu Belokranjci rečemo čemer; moškim je služil za žep, vanj so spravljali denar, uro, robec, saj gače nimajo žepa. Hm, hm, le kam bodo naši moški spravljali bit-kojne?

Prekmurska narodna noša

06- 08: Obleka dela človeka

Obleka dela človeka, pravijo, in človek dela obleke.
Torej se belokranjska duša odraža v obleki, noši,
v tem, kaj človek nosi in kako se nosi!
No, od tod naprej pa o značaju niti ni treba ...

In zdaj, kako in kaj pa se zdaj nosi?
- Superge, da te odnese v beli svet, in kavbojke,
da te kdo s kom drugim slučajno ne zamenja!

J. Č. (10. 6. 2015)

Preločani na prvem jurjevanju, leta 1964, ples Lepa Anka; foto Igor Bole; iz arhiva družine Starešinič, Preloka 10

Še več fotografij in popis vseh članov naše folklorne skupine najdete tukaj.

Župančičev teden

Danes, v sredo, 10. junija 2015, smo točno na sredi Župančičevega tedna.

Začel se je v ponedeljek s sklepno prireditvijo Župančičeve frulice, vsakoletnega projekta, ki ga že 25 let zapored organizira ZIK Črnomelj.

Končal pa se bo v soboto, s tradicionalnim že 18. pohodom po Župančičevi poti , ki ga organizira ŠTD Vinica.

In jutri, 11. junija, bo minilo 66 let od smrti našega velikega poeta.

A. S. (10. 6. 2015)

Iz napovednika organizatorja pohoda, ŠTD Vinica: Čaka nas lepa topla sobota, idealna za dopoldanski pohod, popisan z Župančičevimi ugankami, in zaključek na kopališču pri Benetičevih ob lepotici KOLPI, ki vas po pohodu čaka z najlepšo nagrado - osvežitvijo.