O prvem in letošnjem jurjevanju

Ob vaših razmišljanjih o zaščitnih znakih Bele krajine - narodni noši, značilni kulinariki in naših vinih - še povejmo, da bo možno vse to v polnem razkošju občudovati in okušati v prihodnjih dneh na letošnjem jurjevanju.

Je pa kar nekaj vaših nostalgično-občudujočih odzivov sprožila fotografija Preločanov na prvem jurjevanju leta 1964. Tako smo npr. od naše Preločanke iz Kanade prejeli pismo z željo, da bi navedli, kdo vse je na tisti sliki. Zato zdaj objavljamo še 4 fotografije preloške folklorne skupine na prvem jurjevanju in navajamo vse njene takratne člane.

1964-11964-21964-31964-4

Jurjevanje leta 1964 je bilo 6. in 7. junija, Preločani so nastopili drugi dan. Navajamo jih v zaporedju, kakor so prihajali na prizorišče (prva fotografija):

Franc Miketič - Brezanov (harmonika), tamburaši: Ivan Starešinič - Račekarkin in Jože Starešinič - Jamin, Jože Žunič - Navoselkin in Jože Starešinič - Peričev, Vince Ivanušič - Škavurinski in Jože Ivanušič - Škavurinski.

Plesalo je 6 parov: Jože Pavlakovič - Bertov in Ana Balkovec - Mateča, Franc Pavlakovič - Bertov in Ana Ivanušič - Mežnarova, Ivan Ivanušič - Valeč in Marica Starešinič - Mateča iz Ljubljane, Janko Radovič - Petehov in Angela Starešinič - Žižečkina, Franc Starešinič - Jurkov in Marija Starešinič - Jurkova, Slavko Novak - Županov in Marica Žunič - Navoselkina.

Vse fotografije (tudi prej objavljeno) je posnel Igor Bole iz Ljubljane s svojim prvim fotoaparatom znamke Wera. Dodajmo, da Igor še vedno hrani originalne negative teh fotografij in tudi aparat, s katerim jih je posnel.

Naj vas še spomnimo, da smo dve fotografiji Preločanov na jurjevanju leta 1964 objavili že pred 7 leti, posnel pa ju je zdaj žal že pokojni Stanislav Klepec.

Ana Starešinič (24. 6. 2015)

 

O preloškem tršču i vinu

06- 11: O preloškem tršču i vinu

Lepo, da omenjate našo tradicionalno hrano, ki je se bolj redko na stolu. A da niste slučajno pozabili na važen zaščitni znak Bele krajine: naša vina.

Nekada ni bilo preloške hiže, ki ne bi imala tršča i vina. Za tršče smo stalno lepo skrbeli i naša vina so bila pri kupci visoko cenjena. Imali smo v glavnem žlahtne sorte. Šmarnice, to je drmana al derektora, je bilo pri nas bolj malo.

Da, da, to je bilo v dobre stare časi, kad lajti niso bili iz pleha in kad se vino ni mešalo s radenskom.

Naš kume (23. 6. 2015)

vino

Stanko Novak - Županov v svoji zidanici, okoli l. 1965, iz arhiva družine Novak, P 35

Okusi Bele krajine

 06- 10: Okusi Bele krajine

Na osebnost, to je na to, kakšen značaj ima ne le pokrajina, ampak tudi njeni ljudje, lahko sklepamo tudi po okusih Bele krajine.

Okus, ta primarni čut, se opisuje tako kot značaj: lahko je trpek, oster, surov, pa tudi prefinjen, delikaten, ali umirjen ali pa – pokvarjen!

Zato lahko torej, kot je kolega J. Č. opisal pri obleki, noši, pogledamo tudi tradicionalne jedi: belokranjska pogača, orehova ajdova povitica, prosta povitica, belokranjsko cvrtje, belokranjska šara, bravina s sladkim zeljem, žganci, mlinci, podmetaš, žitne k(l)obase, mastenice in seveda pečenka - jagenjček in odojek na ražnju.

Dandanes pa je v loncih - ops, mikrovalovkah - hrana tujih proizvajalcev iz gensko spremenjenih sestavin, če že ni iz plastike ali nafte. Torej značaj se bo spremenil, postal bo presneto CENEN!

K. K. (22. 6. 2015)

belokranjska-pogacarucekjužinavečera

P. S. preloškega kumeta: Da, da, v današnje časi smo postali bolj "fini"! Posebno prešterna pa je današnja deca. Naše male najbolj zanima pica, hamburger, hot dog, sladoled ... od zelenjave pa samo čips i pomfri ... 

 

 

 

Belokranjsko-prekmurska povezava

06- 09: Belokranjsko-prekmurska povezava

Obleka dela človeka, danes pa stroji delajo obleke. Včasih tam, kjer so ljudje živeli, danes tam, kjer (še) živijo stroji (še pomnite ...?).

Potem ko smo pred štirimi leti na Preloki položili temeljni kamen velikega belokranjsko-prekmurskega povezovanja na glasbenem področju, zdaj nadaljujemo še z belokranjsko-prekmursko povezavo na področju oblačilne kulture. Po rodu Prekmurka nam je namreč poslala tole pismo:

"Če se duša kake pokrajine odraža v noši njenih prebivalcev, potem imata Bela krajina in moje rodno Prekmurje podoben značaj. Tudi naša noša je skromna in preprosta, tako kot naši ljudje. Tudi naša noša je iz domačega platna, torej bela. Še izrazi za njene sestavne dele so isti: robača, fertah ... Le da so pri naših ženskah fertahi že obarvani, moški pa imajo črne telovnike.
A nečesa pa nimamo: naši moški nimajo vaših širokih pasov*, najbrž zato, ker so bili brez penezov, pa niso imeli kaj spravljat v njih."

Štefanija A. B.

P. S. uredništva: Avtorica zgornjega pisma je želela, da jo podpišemo z imenom in samo začetnicama njenega dvodelnega priimka, naj pa obvezno dopišemo, da A. B. nima nič skupnega s politiko, niti z AB-jem niti ABC-jem!

*širokemu usnjenemu pasu Belokranjci rečemo čemer; moškim je služil za žep, vanj so spravljali denar, uro, robec, saj gače nimajo žepa. Hm, hm, le kam bodo naši moški spravljali bit-kojne?

prekmurje

Prekmurska narodna noša

Obleka dela človeka

06- 08: Obleka dela človeka

Obleka dela človeka, pravijo, in človek dela obleke.
Torej se belokranjska duša odraža v obleki, noši,
v tem, kaj človek nosi in kako se nosi!
No, od tod naprej pa o značaju niti ni treba ...

In zdaj, kako in kaj pa se zdaj nosi?
- Superge, da te odnese v beli svet, in kavbojke,
da te kdo s kom drugim slučajno ne zamenja!

J. Č. (10. 6. 2015)

prelocani-1964

Preločani na prvem jurjevanju, leta 1964, ples Lepa Anka; foto Igor Bole; iz arhiva družine Starešinič, Preloka 10

Še več fotografij in popis vseh članov naše folklorne skupine najdete tukaj.