Tole vabilo velja vsem "republikancem" - tistim, ki jim ni vseeno za stanje tega R-ja v RS. Zdaj imate priložnost o tem govoriti na okrogli mizi, izkoristite jo!

V četrtek, 22. maja 2014, bo namreč v Vinici okrogla miza na temo uporništva. Sodelovala bosta ugledna vstajnika iz Maribora - Štajerec Tone Partljič in naturalizirani Štajerec (sicer naše republikanske gore list) Franc Trček.

Kaj imata skupnega Štajerska in Bela krajina?

- To, da obe stagnirata, morda celo propadata!

- In to, da so v Vinici, nezadovoljni z razmerami, zanetili vstajo pred 95 leti, v Mariboru pa pred kratkim.

- In da ne ena ne druga vstaja nista kdovekaj dosegli. Viniško so orožniki in vojaki zatrli, vstajnikom je sodilo sodišče v Ljubljani. Mariborčani so dosegli zamenjavo župana in - tudi sodišče za udeležence, prav tako v Ljubljani!

- In da ne ena ne druga vstaja nista dali "gotov(f)ih" rezultatov. Po obeh je (bilo) ... kako že?

Bo tako tudi z okroglo mizo? Pustimo se presenetiti ...

Torej če že nismo bili na vstajah, pa bodimo vsaj za okroglo mizo. Naj nam mariborska vstajnika iz prve roke povesta, kako izgleda tako upor kot posledice. In za primerjavo - kaj nam je ostalo od Viniške republike.

Vabljeni torej na okroglo mizo. Pa tudi na naš forum (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.). 

Tu je link, na katerem si lahko preberete več o popotovanju Jadrana in Anke Čeh po železniških tirih in po Krasu:

http://www.primorske.si/Primorska/Srednja-Primorska/Po-Krasu-in-tirih-skozi-objektiv.aspx

V luči 100-letnice belokranjske železnice, ki ji namenjamo pozornost v teh dneh, posebej izpostavljamo predvsem Jadranovo "fotopripoved" o Južni železnici.

Tako ena kot druga železnica sta močno posegli ne samo v prostor, ampak tudi v življenje ljudi. Železnica je na novo definirala pojem hitrosti, dostopnosti, točnosti ... širila je obzorja prek domačega zvonika in manjšala svet. Pomenila je gospodarski razcvet območij ob progi in - nazadovanje tistih, ki jih je obšla. 

A. S. (15. 5. 2014)

Preloka na jožefinskih zemljevidih

Za tiste neučakane, ki ne morete dočakati, da dunajski arhivi objavijo na spletu t. i. jožefinske zemljevide (hrani jih Vojni arhiv na Dunaju), objavljamo delček teh zemljevidov - za pokušino:

Kartografi so habsburško monarhijo razdeljeni na sekcije. Kot vidite, je naše kraje najti na kar treh (skenirala A. S.).

Jožefinski zemljevidi so v svetovnem pogledu prvi zemljevidi kake države v večjem merilu (blizu današnjim topografskim kartam 1:25000). Leta 1763 jih je ukazala izdelati Marija Terezija in so jih potem nadvse vešči kartografi risali do leta 1787.

Zemljevidom so priloženi opisi posameznih krajev in celotnih območij. Poglejmo le opise krajev v preloški fari (oddaljenost je seveda merjena v urah): 

Preluka (Preloka) s Kavrani (danes Novoseli) in Kroczi (Kroci) 

 Oddaljenost: Weinicz (Vinica) 2 ¼, Freyturn (Pobrežje) 2 ½,  Marienthal (Marindol) 1 ½.

 Trdne zgradbe: Die Kirche S. Troicza (cerkev sv. Trojice). 

 Sunich (Žuniči) 

Oddaljenost: Weinicz 3, Freyturn 2 ½, Novigrad 2

 Bolkovczi (Balkovci) z Deanczy (Dejani) in Gerduni

Oddaljenost: Weinicz 1 ¾, Freyturn 2 ½, Marienthal 1 ½.

 Zillye (Zilje) 

 Oddaljenost: Weinicz 1 ½, Freyturn 2 ½, Marienthal 1 ½.

 Trdne zgradbe: Eine Capelle (kapela). 

Habsburška monarhija na zemljevidih - franciskejski zemljevidi

V "zakulisju" preloke.si poteka zanimiva debata o tem, ali je bilo več javnega dobrega pri nas zgrajenega v stari avstro-ogrski monarhiji ali v poznejši prvi in drugi Jugoslaviji. Svoje mnenje lahko prispevate na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Vsem, ki raziskujete preteklost ali se zanjo zanimate, bo najbrž prišla prav spletna stran, na kateri Državni arhiv z Dunaja daje na ogled zemljevide habsburških dežel. Gre za zemljevide, ki so bili izrisani z veliko podrobnosti, saj so v prvi vrsti služili vojaškim namenom.

http://mapire.staatsarchiv.at/en/ 

Gre za t. i. druge vojaške karte, bolj znane kot franciskejski zemljevidi. Kartografiranje je potekalo kar 63 let (od 1806 do 1869).

Dunajski arhiv napoveduje, da bo v kratkem dal na splet tudi t. i. prve vojaške karte, bolj znane kot jožefinski zemljevidi (kartografiranje je potekalo od 1763 do 1787).