Habsburška monarhija na zemljevidih

Habsburška monarhija na zemljevidih - franciskejski zemljevidi

V "zakulisju" preloke.si poteka zanimiva debata o tem, ali je bilo več javnega dobrega pri nas zgrajenega v stari avstro-ogrski monarhiji ali v poznejši prvi in drugi Jugoslaviji. Svoje mnenje lahko prispevate na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Vsem, ki raziskujete preteklost ali se zanjo zanimate, bo najbrž prišla prav spletna stran, na kateri Državni arhiv z Dunaja daje na ogled zemljevide habsburških dežel. Gre za zemljevide, ki so bili izrisani z veliko podrobnosti, saj so v prvi vrsti služili vojaškim namenom.

http://mapire.staatsarchiv.at/en/ 

Gre za t. i. druge vojaške karte, bolj znane kot franciskejski zemljevidi. Kartografiranje je potekalo kar 63 let (od 1806 do 1869).

Dunajski arhiv napoveduje, da bo v kratkem dal na splet tudi t. i. prve vojaške karte, bolj znane kot jožefinski zemljevidi (kartografiranje je potekalo od 1763 do 1787).

 

 

Železnica kot fotografski navdih

Železnica kot fotografski navdih

Če smo v prejšnjih prispevkih predstavili železnico skozi stare razglednice, jo zdaj predstavljamo še kot sodobni fotografski navdih.  Tako kakor je ta "pošastno sopihajoči demon"  fasciniral ljudi pred 100 leti, nas pač fascinira tudi še danes.

Kot vidite na vabilu, fotograf Jadran Čeh, ki je aktivni član naše spletne skupnosti, v Sežani pripravlja projekcijo svojih motivov z Južne železnice. S svojo fotopripovedjo želi dokazati, da se lepota skriva tudi v železnih, tehničnih stvareh, le opaziti jo je treba.

In kot protiutež Jadranovi železni lepoti bo Anka Čeh, ki je naše gore list, predstavila podobe kraškega kamna in Krasa. Kras pa je - kot že ime pove - krasen!

 

fotopripoved

Belokranjska proga na razglednicah

100-let-zeleznice

To je naslovna stran knjige, ki je izšla pred kratkim. Njen avtor je belokranjski rojak dr. Božidar Flajšman, založila pa jo je Mestna skupnost Metlika. Predstavili so jo ob nedavnem prazniku mestne skupnosti. 

Knjiga je plod avtorjevega večdesetletnega zbiranja starih razglednic, brskanja po arhivih in - po unikatnem uvodu sodeč - tudi potovanja z vlaki.

Na starih razglednicah so predstavljene tako rekoč vse železniške postaje od Novega mesta do Karlovca, viadukti, mostovi, nadvozi, predori, lokomotive, množice, ki pozdravljajo prvi vlak, železničarji ... Skupaj z besedili na razglednicah in avtorjevimi komentarji so nadvse dragocen dokument in pričevalec časa, ki odhaja. Ali pa - v luči ekološke ozaveščenosti in trajnostnega razvoja - morda spet prihaja?

Omenili smo že, da je železnica, ta tako imenovana "najpomembnejša inovacija 19. stoletja", v Belo krajino prišla šele v 20. stoletju - 68 let potem, ko je prvi vlak zapeljal po slovenskih tleh (proga Gradec - Celje) in 57 let potem, ko je bila dokončana Južna železnica (Dunaj - Trst). Zdaj, v začetku tretjega tisočletja, pa je belokranjska železnica dobila svojevrsten spomenik v obliki knjige.

Gl. tudi: 

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174272937

http://www.vaskanal.com/novice/20543-praznik-mestne-skupnosti.html

http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zadnja-avstro-ogrska-proga-pri-nas

A. S. (11. 5. 2014)

 

Črnomelj 25. 5. 1914 - v besedi

Črnomelj 25. 5. 1914 - v besedi

Dogajanje tega dne je nnatančno popisano v knjigi Marjetke Balkovec Debevec "V Črnomlju od nekdaj bili so veseli ..." (dogajanje je povzela po Kroniki župnije Črnomelj in Dolenjskih novicah 29. 5. 1914): 

 Otvoritev železnice. Celi teden se je že mesto pripravljalo, so postavljali mlaje, pripravljali zastave, snažili po mestu, postavili še tri velike lampe, pri Urbanu razširili cesto in napravili kanal, cesto posuli. Zjutraj zgodaj se je že začelo ljudstvo zbirati. Prišli so v starih nošah Dobličani in Adlešičani z nevesto, Viničani so pripeljali celo "ohcet" s banderi in dudami. Prišel je tudi zeleni Jurij iz Adlešič in Vinice, kresnice iz obeh krajev in predice iz Adlešič.

 Okoli 11. ure se je mimo peljal slavnostni vlak v Metliko, ob tričetrt na tri pa se je pripeljal nazaj v Črnomelj. Kolodvor slavnostno okrašen, v prvi vrsti so stali župan Doltar, domači župnik in duhovščina z našega konca Belokrajine, v drugi vrsti vse uradništvo, ob straneh dolga vrsta šolske mladine, vihteč zastavice v slovenskih in cesarskih barvah. Pred otroci je bila skupina deklet v stari črnomaljski noši, ki se nekoliko od druge belokranjske noše razlikuje. Bile so tudi narodne noše iz Dragatuša in Bojancev ter druga dekleta in fantje v narodnih nošah in tisoče gledalcev. celo na višini nad mestno lozo so pozdravljale dohajajoči vlak dolge vrste ljudstva. požarna bramba je bila določena, da dela red, a ne najbolj uspešno. Mestna godba je slovesno zasvirala cesarsko himno in množica je med grmenjem strelov pozdravljala prišedši vlak z "živijo" klici. Raz vlaka je stopil minister  Förster s številnim spremstvom in prevzvišeni  g. knezoškof. Po pozdravnem nagovoru črnomaljskega župana Doltarja, deželnega poslanca Dermastia in drugih, je minister s posebnim zanimanjem opazoval pestre barve belokranjske noše.

Minister se je nato z vsemi gosti slavnostnega vlaka podal v hotel Lackner, kjer je bil pripravljen slavnostni banket. V mesto se je šlo peš in komaj so prišli do Lacknerja, se je ulil dež, ki je pokvaril vse veselje. Nameravani  obhod narodopisnih belokranjskih skupin, ki je bil že pripravljen, je žalibog preprečila ploha. Tudi prevzvišeni se je pogovarjal z otroci, ki so hoteli kolo plesati. Ob dežju so hoteli v cerkev, a je bila zaklenjena, ker jo je mežnar iz previdnosti, ker ni bilo ob sprejemu žive duše v mestu, zaklenil, potem pa pozabil odkleniti. V župnišču se je nabrala cela gruča gospodov, ki so vedrili.

 Lacknerjevi slavnostni prostori so bili vsi prenatrpani, vse je bilo v neredu. Kdor je pozneje prišel, ni dobil prostora. Pri banketu je v vznešenih besedah govoril g. deželni glavar dr. Šušteršič in orisal pomen nove železnice za narod in državo. Minister je izrazil lepe misli: Odstranimo, kar nas loči, in iščimo to, kar nas združuje. Govorili so še: novomeški prošt dr. Elbert, vitez Pogačnik, deželni predsednik baron Schwarz in poslanec Jarc.

 Med banketom je igral črnomaljski salonski orkester. Vse mesto in okolica je bila odeta v slovenske in cesarske zastave ter zelenje. Na obeh straneh vhoda pred gradom sta bila postavljena obeliska s črnomaljskim in deželnim grbom. na vsem ljudstvu je bilo videti izredno veselje, kakor še ni vladalo v Črnomlju pri nobeni slovesnosti. Ljudska veselica, ki je bila pripravljena na trgu, je žalibog izostala, ker je prepodil dež ljudi pod streho.

 Po končanem banketu v Črnomlju so se nekateri gostje peljali, drugi šli peš na kolodvor, od koder se je slavnostni vlak ob določeni uri med urnebesnimi živioklici nebrojne množice odpeljal proti Ljubljani. Sedaj se ljudje prevažajo iz kraja v kraj, samo da se peljejo. Gre vse kakor na "ringelšpilu".

 

Črnomelj 25. 5. 1914 - v sliki

V luči letošnje 100-letnice belokranjske železnice se poraja tudi vprašanje, ali obstajajo kake fotografije prihoda prvega vlaka v Belo krajino.

- O, seveda obstajajo. Obstaja izjemno bogastvo razglednic, ki so jih izdali med gradnjo belokranjske  proge in tik po njeni zgraditvi ter seveda ob slovesnem odprtju. Prav pred kratkim je izšla cela knjiga o tem: 100 let belokranjske železniške proge na razglednicah, avtorja dr. Božidarja Flajšmana. Iz nje sta tudi tidve razglednici Preloki najbližje železniške postaje (prva razglednica je iz zbirke Belokranjskega muzeja Metlika, druga iz zbirke avtorja knjige):

zelezniska-postaja-crnomeljotovec-most

 

A. S. (10. 5. 2014)