Slavoj Žužek: Naj živi avion!

Slavoj Žužek: Naj živi avion!

(Ni konec, dokler ni konec. In še potem ni konec!)

Že je belokranjski tunel za nami (ker pred nami ga pač ni!) in že se je socrealistično geslo ŽIVEL TUNEL oz. surrealistični performans, če hočete, spremenil v provokacijo v stilu NAJ (o)ŽIVI AVION! Ne le, da se je spremenilo geslo, še več kot to: beseda je meso postala in nema, nemočna večtonska aluminijasta gmota se je pustila sprovocirati v dejanje epskih razsežnosti.

Če ima torej tunel pravico do obstoja, bivanja in eksistence, zakaj ne bi kaj takega priznali tudi njemu, objektu – poosebljenemu ptiču, ki mu to pritiče! Ta objekt dejansko eksistira kot subjekt, saj je ON – (avi)ON!

Ta ON je torej subjekt in nema priča objektivne stvarnosti Bele krajine.

Spal je. Kot je pač zaspal kralj Matjaž, tako kot so Bela krajina, Slovenija in mi vsi. In se brada navija okoli mize (ker drugega prikladnega tam že ni več!). In glej, naenkrat se kralj zbudi ... in kaj zdaj? Tako kot v dokumentarnem performansu gospoda Laknerja. Nema priča se preobrazi v gromkega ptiča, zarohni, pogleda, vidi in ...

In se mu posveti: vsi so že odšli, mladi po svetu, starejši na oni svet, še beguncev ni tu sem. In za kaj se odloči to tehnološko čudo tehnike?

Pač odfrči. Simbolično se umetnik dotakne industrijske dobe – izpuhov toplogrednih plinov. Alegorično čudo (belokranjske) tehnike se grdo emisijsko izkašlja, zamahne s krili, zakrili in ... in iz okrilja našega edinega otoka izgine: namesto tukajšnjega gnitja, tj. rjavenja, pusti opazovalca samega, nemega, praznega, z nekim spominom, da je Bela krajina nekoč imela mednarodno letališče, imela tovarne, imela nek razvoj in perspektivo. Sedaj pa ima naravno naravnano naravo, čedalje manj je okrnjena, čedalje bolj je nedostopna, čedalje bolj so lepote prepuščene same sebi in svoji svojskosti!

Toda ne! Ne, Belokranjci se ne damo! Kot Martin Krpan, ki ne ve, kaj naj bi švercal po Dunaju, se tudi (avi)ON-ptič v drugem delu trilogije vrne. Kot ptica selivka! Kot pojejo ljudske pesmi o lastovkah in opevajo vrnitev izgubljenega sina. In tu se pokaže kreativna srž umetnika: kot je odšlo, tako bo prišlo! Zdaj je tu, zdaj je tam!

Kot kralj Matjaž pogleda in spre-vidi, da je še najboljše, kar lahko stori: zazdeha in gremo dalje, kot prej naprej!

Vendar alegorija seže še dlje. Naš ptič pojé vse zarečeno in pozauga nazaj vse topogledne pline! V slogu deklaracije OZN in trajnostnega bivanja tega obeležja - še onesnaženja ne sme več biti!

In potem tretji del video triptiha: ni ga, nič ni! Tako kot se pač nič zares ne zgodi, ne v Beli krajini ne v Sloveniji. Mnogo hrupa za nič, pritrdimo dramatiku z nekega drugega Otoka. Nič, vakuum, praznina, zagotovo simbolizira stanje v denarnicah (in pa v glavah)! Ne - prah si in v prah se povrneš! Ne, nič ni nič oziroma nič je nič!

Da, kapa dol in poklon tudi gospodu Laknerju, za nadaljevanje konceptualne umetnosti tega trenutka, za briljanten triptih o spremembah v naši domovini in stanju duha! Bravo!

Ni konec, dokler ni konec. In še potem ni konec! (citat nesmrtnega Yogija Berre, ki je umrl 22. 9. 2015)

Slavoj Žužek, iz Otoka za Otok (1. 10. 2015)


naj živi ON - NAJ (o)ŽIVI (avi)ON


kakor odšlo, tako prišlo!

3
za video vsebino kliknite na: Naša prihodnost

Na našem edinem "otoku" se dogaja ...

Na našem edinem "otoku" se dogaja ...

Zdaj, ko se je naša begunka Dakota le premislila in skesano vrnila, lahko napovemo, da bo že to soboto (26. 9. 2015) na njenem vzletišču posebna slovesnost. Bolj kot sam pobeg Dakote pa bo tokrat v ospredju pobeg skoraj stotih ujetnikov (vojnih) iz Nemčije (nacistične) v/na svobodo.

Prireditev bo torej ob edinem belokranjskem letalu, na edinem belokranjskem "otoku", sredi valov gričkov in valovitih polj. Več si lahko preberete tukaj.

Iz dobro obveščenih krogov pa smo tudi izvrtali, da je naš Slavoj Žužek že vrgel svoje kritično oko na oba nagrajena dokumentarca, tako na Dakotin pobeg kot spektakularno vrnitev. Zbegalo ga je namreč pomembno dejstvo, da če bi bil tisti podgorjanski tunel sofinanciran z evropske strani (in tudi z naše - belokranjske strani), Dakota ne bi odfrčala, lahko bi se kar odpeljala!

Pod drobnogled pa naj bi Slavoj vzel tudi umetniški vidik celotne te materije in baje, tako pravijo govorice, da zopet pripravlja svojo bistroumno kritično misel poante in alegorične vrednosti tudi tega umetniškega performansa. Še posebno v luči evropskih dilem, trilem in lem na sploh. Zanemaril naj ne bi niti bega in beg-UN-cev, saj ga vse skupaj, tudi Dakotin beg, bega.

(24. 9. 2015)

Predstavljamo nagrajenca, nagrado in že nov video

Predstavljamo nagrajenca, nagrado in že nov video

Avtor zmagovalnega videa in torej zmagovalec našega natečaja je novinar in voditelj na Televiziji Slovenija Andrej Lakner.

Andrej je po rodu Belokranjec: njegov oče je iz Črnomlja, mama pa iz Metlike.

Kot smo napovedali, je zmagovalec za nagrado prejel knjigo dr. Božidarja Flajšmana PODOBE ČASA - Metlika na razglednicah. In verjamemo, da bo Andrej znal ceniti knjigo, ki priča, kakšen skriti arhitekturni in kulturni biser je Metlika, kamor segajo njegove korenine.

1234 

In še ZADNJA VEST za vse, ki vas je vznemiril Andrejev video z odletelo Dakoto DC-3:
avion je priletel nazaj. Da je to res, se lahko prepričate na licu mesta (v vasi Otok) ali pa kliknete na tale video.

Torej nič bat! Vse je spet tako, kot mora bit - na svojem mestu!

A. S. (23. 9. 2015)

Razglašamo zmagovalni odgovor

Razglašamo zmagovalni odgovor

Po spletu debat, vaših odzivov in tudi klikov na katerega od 21 odgovorov, ki smo jih prejeli na temo značaja belokranjskega človeka, razglašamo, da je nesporni zmagovalec natečaja prav zadnji prispeli odgovor (št. 21). To je EKSKLUZIVNI VIDEO Z DAKOTO DC-3.

Ta video je sprožil pravi mali vihar in je potem še vse počitnice "povzročal toliko hrupa in dvigoval toliko prahu", da je naš e-poštni nabiralnik pokal po vseh šivih.

Ta video je namreč odprl novo, očitno žgoče vprašanje: Zakaj je naša Dakota DC-3 odletela? Poglejmo nekaj vaših odgovorov:

Božidar Flajšman: Ta video je super. Avtor bi lahko izdelal tudi video, kako bosta jeseni odletela Srednja šola v Metliki, Dijaški dom v Črnomlju ... In kako se nekateri na vse kriplje trudijo, da v Belo krajino ne bi priletel tunel.

Mojca: Zakaj je ta Dakota odletela? Saj se vidi: ker je tu zehala. Je bila grozno osamljena. Ni mladine, ni primerne družbe, ni zabave, ni dela, je sama žalost i depra.

M. S.: Pobegnila je z razlogom. Tu ji je blo dolgčas za umret! Je mela vsega že poln kufr. Zdaj bo kufre spokal i odletel tudi šengenfest. Kaj čmo, ni dnara - ni muzike, a ne!

Tončka: Beli krajini se res ne piše nič dobrega. Še njegovo veličanstvo kralj Enklav I. je svojo kraljevino Enklavo iz bližine Metlike preselil na srbsko-hrvaško mejo. Je presodil, da so njegovi belokranjski podaniki in tlačani prerevni, da bi imel kakšno korist od njih. Tako je to, zdaj nimamo več ni kralja ni avijona!!!

V naslednjem prispevku pa o nagrajencu našega natečaja in seveda nagradi.

(18. 9. 2015)

Vaših 21 mnenj o "belokranjski duši"

Vaših 21 mnenj o "belokranjski duši"

Naš natečaj o značaju belokranjskega človeka (natečaj št. 6), ki smo ga razpisali letos maja, se je iztekel. Obrodil je kar 21 sadov (vaših odgovorov).

Posebnost Bele krajine in Belokranjcev mdr. vidite v naši značilni kulinariki, pa narodni noši, plesnem izročilu ...

Govorite o tem, da je med 2. sv. vojno veljala za deželico zlatih src in je bila pomembno slovensko okno v svet, ter o tem, kako zapostavljena in odrinjena je danes.

Izpostavljate tudi domotožje Belokranjcev, v več vaših pismih pa pišete o izseljevanju iz Bele krajine,
pa celo o tem, da bo Belo krajino morda rešila konoplja, pa o naši lahkovernosti ...

Ena od vaših trditev, da na specifiko neke pokrajine vpliva njena geografska lega, je izzvala kar nekaj polemike in replik.

Več replik smo prejeli tudi na simboliko Metliškega turna. Ena Štajerka in ena Prekmurka, ki sta se nam oglasili, pa sta dodali našemu natečaju medregijske razsežnosti!

To je seveda le nekaj vaših mnenj o tej naši deželici svetlobe in blagoglasja (vseh 21 mnenj najdete v arhivu VSA OBJAVLJENA OBVESTILA).

Vsem, ki ste se kakorkoli odzvali, se najlepše zahvaljujemo. Hvala za nazaj in priporočilo za naprej! O zmagovalnem odgovoru pa v naslednjem prispevku.

(A. S., 14. 9. 2015)