Odhajanja pa so zato, da se spet vračamo. Mi se polni energije in novih idej vrnemo 20. avgusta. Naj nam bodo tele fotografije preloških podov, ki sta jih naredila Anka in Jadran iz Sežane, v navdih in spodbudo, da bomo okrog hodili z odprtimi očmi. Z zavestjo, da je lepoto mogoče najti na vsakem koraku. In kot dodaja Jadran: take lepote je na Preloki res veliko, le videti jo je treba.
Na svidenje po 20. avgustu. A. S. (26. 7. 2014)
Nujna popravila na šolski stavbi
Neurje z vetrom, ki je na Preloki divjalo v četrtek, 12. junija 2014, je na naši šoli povzročilo precejšnjo škodo, predvsem na strehi. Močan veter je pometal s strehe kar nekaj strešnikov in povzročil v strehi kar nekaj lukenj.
O škodi smo takoj obvestili pristojne na Občini Črnomelj in ti so se za sanacijo strehe, torej zamenjavo manjkajočih strešnikov z novimi in "zakrpanje" lukenj, dogovorili s preloškim gasilskim društvom.
Ekipa naših gasilcev (Niko Simčič, Franc Starešinič, Sandi Pavlakovič) je to prepotrebno delo opravila 20. julija. Kot vidite na priloženih fotografijah, so vse delo opravili z notranje strani, torej s podstrešja, in se pri tem niso izpostavljali nobeni nevarnosti.
"Streho smo poflikali, tako da ne bo več zamakalo," je po akciji sporočil Niko Simčič in nadaljeval: "Zanimivo pa je nekaj: tla na podstrešju so narejena iz tramov, ki so zloženi eden do drugega, in nad njimi je 10 do 15 cm zemlje, ki je zelo suha, tako da tudi če kje zamaka, zemlja popije vodo ..."
K temu njegovemu opažanju dodajmo, da je medetažna konstrukcija med podstrešjem in prvim nadstropjem z gradbeniškega stališča res izredno zanimiva, saj je še originalna, torej takšna, kot je bila narejena pred skoraj 150 leti. Tvorijo jo tako imenovana polbruna pribl. 24/11 cm (imenovana tudi polovičniki), ki so tristransko obtesana, postavljena tesno drug ob drugega, nad njimi pa je plast zbite zemlje. Tako grajena medetažna konstrukcija je imela toplotnoizolativno funkcijo za spodnje prostore, pa še ob morebitnem zamakanju je zemlja vpila vodo, kot ugotavlja Niko.
Manjša, a prav tako prepotrebna popravila na oknu na severni strani šole je 28. junija 2014 opravila ekipa krovca Janeza Grabrijana iz Zilj (gl. fotografijo).
Prav pa je, da ob tem omenimo še Lojzko Starešinič in Ano Ivanušič, ki vsake toliko časa poskrbita za okolico šole.
Foto: Niko Simčič, Sandi Pavlakovič in Ivan Starešinič
V spomin Juretu Ivanušiču (1947 - 1974)
Lani 8. julija je minilo 40 let od takrat, ko je Preločan Jure Ivanušič pel pri sv. Trojici na Preloki svojo novo mašo. Obletnico njegovega mašniškega posvečenja smo počastili z veliko slovesnostjo, ki se je je udeležilo 33 njegovih sošolcev in prijateljev s Teološke fakultete, med njimi tudi beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar.
Letos 19. julija pa je minila še ena njegova 40-letnica in ta je nadvse žalostna. Jure je umrl v prometni nesreči in tri dni pozneje (22. julija 1974) smo ga pri sv. Trojici na Preloki pokopali.
V soboto, 19. julija 2014, smo se njegovemu spominu poklonili s spominsko mašo, ki jo je vodil njegov sošolec iz Kamnika, frančiškan pater Franci Seničar.
Fotografije Juretovega pogreba so iz arhiva Janka Nartnika, fotograf je bil Janez Kozjek.
Lavričeva hiša ni več prazna
Ob lanskih prvomajskih praznikih smo pisali o koražni lucki ženski, ki se je "kolpala" že 27. aprila, in priložili tudi dokazno gradivo.
Po dobrem letu dni lahko poročamo, da ta ženska ni več lucka, saj je naša nova vaščanka - nova lastnica Lavričeve domačije.
Nova soseda in njen prijatelj sta vse vaščane Dolnje Preloke povabila na srečanje z motom Da se (bolje) spoznamo in nazdravimo.
"Njunemu vabilu smo se polnoštevilno odzvali in v sproščenem pogovoru izvedeli, da so ju v naš kraj pritegnili še dokaj neokrnjena narava in seveda Kolpa ter po njunem mnenju prijazni ljudje. Dobili smo vtis, da bomo imeli dobre sovaščane, kakršnih si za oživitev izumirajočih vasi lahko le želimo."
Poročilo o srečanju in fotografije nam je poslala Marica Jaušovec.
Preloka nekoč in danes, zemljevid
Objavljamo zemljevid, ki ga je po pričevanju in spominih Ane Ivanušič - Mežnarove nedavno izrisal Gregor Ivanušič. Vrisane so sedanje hiše in tudi nekdanje (danes prazne ali porušene), dodani so kali, nekatere dejavnosti v vasi nekoč in danes ...
Zemljevid morda res ni popoln, kot pravi njegov avtor Gregor, a je gotovo dragocen prispevek k osvetlitvi naše male zgodovine.
