Hamlet še na jurjevanju!

Slovensko stalno gledališče iz Trsta je s Shakespearovim Hamletom torej gostovalo v Novem mestu in v Črnomlju. Novomeški grad Grm je bil že sam po sebi kar dobra kulisa za predstavo, v Črnomlju pa so baročno grajsko kuliserijo zgradili na jasi za kulturnim domom. Uspeh ni izostal, sledile so stoječe ovacije …

Žal kakih fotografij s predstave 4. junija 1962 v Črnomlju, po katerih sprašujete, nimamo (očitno so gledalci tako padli not v odrsko dogajanje, da nihče ni niti pomislil na fotografiranje!).

Toda narod naš vseeno dokaze hrani! Iz te črnomaljske uprizoritve Hamleta imamo tile fotografiji, ki sta nastali skoraj natanko dve leti pozneje (7. junija 1964):

thumb jurjevanje-1964-1jurjevanje-1964-2

Nikar ne protestirajte, da to vendar ni prizor iz tragedije, ampak je belokranjska folklorna romantika jurjevanje in na obeh fotografijah – kdo drug kot preloška folklorna skupina. Raje se zdaj osredotočite na nenavadni objekt, ki ga vidite v ozadju in ki iz ozadja sili naprej v našo pozornost.

Posebni odbor, ki je leta 1964 pripravljal jurjevanje (to je bilo sploh prvo jurjevanje!), je namreč želel nekako "popestriti" prireditveni prostor v jurjevanjski dragi. Pa so se spomnili na grajsko kuliso, ki je ostala v črnomaljskem kulturnem domu, – prav to, ki je dve leti prej služila in navdušila v drami o danskem princu Hamletu, na katerega so se zgrnile vse nesreče gnile dežele Danske. In so jo z vprežnim vozom pripeljali v jurjevanjsko drago.

Po jurjevanju so to hamletovsko kuliso razstavili in odpeljali nazaj v kulturni dom, kjer je pod odrom ždela vse do njegove prenove v začetku tega tisočletja ... V jurjevanjski dragi pa so se kasneje spomnili postaviti s slamo krito hiško, ki sicer ni kakšna kulisa, a tudi jurjevanje že dolgo ni več drama. 

A. S. (25. 1. 2016)

Tržaški Hamlet na gostovanju v Črnomlju

Shakespearovega Hamleta, ki so ga v sezoni 1961/62 na oder postavili v SSG Trst, je občinstvo zelo dobro sprejelo. Tudi po zaslugi protagonista predstave – Hamleta, ki ga je upodobil Belokranjec Stane Starešinič. Tržaško gledališče je s Hamletom tudi gostovalo: na Dolenjskem (v Novem mestu) in v Beli krajini – v Črnomlju.

Obe ti predstavi sta bili na prostem: novomeška je bila odigrana v pravem grajskem okolju ("naravno" kuliso za Hamleta jim je nudil novomeški grad Grm), v Črnomlju pa so se odločili prizorišče zgraditi.

Razkošno grajsko kuliserijo so postavili na jasi za kulturnim domom, avditorij za gledalce pa so pripravili iz desk, podloženih s kamni in razvrščenih po bregu prizorišča. Vendar je sedišč hitro zmanjkalo (denimo samo s Preloke je pripeljal nabito poln avtobus gledalcev!) in mnogi so morali predstavo spremljati stoje. 

Hamlet, ki je bil odigran 4. julija 1962 v Črnomlju, je bil predstava, ki jo Belokranjci pomnijo! Ne le pretresljiva vsebina, razkošna kuliserija in bogata kostumografija ..., predvsem odlična upodobitev likov, med katerimi je najbolj blestel prav glavni lik – Stane Starešinič. Stoječe ovacije ob koncu predstave niso pustile igralcev z odra, bile so potrditev in nagrada hkrati.

kostumi

V nadaljevanju bomo pogledali še, kako je Stane Starešinič eno leto pozneje upodobil Hamleta kot gost na hrvaškem odru.

Ne spreglejte pa tudi, kako so v Črnomlju dve leti pozneje Hamleta reciklirali.

A. S. (23. 1. 2016)

Stane Starešinič kot glavni junak v Shakespearovi najbolj znani tragediji

Govorimo o dramatiku, ki tudi po štirih stoletjih še vedno navdihuje gledališčnike in filmske ustvarjalce, tudi iz Bele krajine.

In govorimo o prvem poklicnem igralcu iz Bele krajine*, ki je na odru upodobil prenekateri Shakespearov lik, tudi Hamleta.

1Stane Starešinič je v vlogi danskega princa Hamleta, enega najbolj zahtevnih likov svetovne dramatike, nastopil v sezoni 1961/62 v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Tudi ta Shakespearova drama je bila uprizorjena v briljantnem prevodu Otona Župančiča**. Predstavo je režiral Jože Babič. Premiera je bila 14. 10. 1961 v Avditoriju.

Vloga Hamleta pomeni enega od vrhuncev Starešiničeve bogate umetniške kariere. Takrat, leta 1961, je bilo za njim že 10 let igralskega ustvarjanja v tržaškem gledališču, vloge mladostnih junakov in ljubimcev (tudi trikratni Romeo in Pravdač) so bile zanj že preteklost. Razvil se v zrelega, karakternega igralca, ki je liku Hamleta vtisnil svoj prefinjeni osebni pečat. Kot je po premieri še zapisal gledališki kritik Milan Lindič v Primorskem dnevniku: Starešiničev Hamlet nas nagovarja z mnogimi psihološkimi niansami in je njegova doslej najboljša igralska postavitev. 

Hamlet v izvedbi tržaškega gledališča v sezoni 1961/62 je doživel 17 ponovitev. Ena od njih je bila tudi v Beli krajini, v Črnomlju. Več o tem pa tukaj. O pravkar odprti razstavi o "našem" Hamletu v Cankarjevem domu v Ljubljani pa tukaj.

3456

Ana Starešinič (21. 1. 2016)

*Kot zanimivost povejmo, da je Stane Starešinič tudi prvi diplomant Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani (ustanovljena leta 1946). Stanetova diploma iz leta 1951 nosi številko 1/1.

**Ne spreglejte, da bo pojutrišnjem (23. januarja) obletnica Župančičevega rojstva, ki je hkrati tudi praznik naše krajevne skupnosti.

 

Stane Starešinič kot glavni junak v Shakespearovi najbolj slavni ljubezenski zgodbi

Če smo v prejšnjem prispevku ugotavljali, kako tesno je Bela krajina povezana s Shakespearom prek Otona Župančiča in Osipa Šesta, bomo zdaj izpostavili še povezavo prek Preločana Staneta Starešiniča.

Tako kot za prevajalca Župančiča in režiserja Šesta je bil Shakespeare neizčrpen vir navdiha tudi za igralca Starešiniča. Prvo bližnje srečanje z njim je imel že kot študent Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani, ko je nastopil v komediji Mnogo hrupa za nič, in sicer v vlogi Baltazarja*.

Potem pa se je s Shakespearom srečeval na vsej svoji poklicni igralski poti. Njegova paleta upodobljenih Shakespearovih likov in značajev je bila zelo široka: od glavne vloge v najslavnejši ljubezenski zgodbi do glavne vloge v največji tragediji, od likov v najčarobnejših fantazijskih pripovedih do najduhovitejših komedij ...

Najslavnejša Shakespearova ljubezenska zgodba je seveda tragedija Romeo in Julija.

Stane Starešinič je upodobil Romea kar trikrat, na treh različnih odrih.

Prvič v SNG Maribor, v režiji Frana Žižka (premiera je bila 25. 11. 1951, odigranih je bilo 23 predstav).

Drugič - v SSG Trst, v režiji Jožeta Babiča (premiera je bila 1. 8. 1952, na Stadionu 1. maja, odigranih 7 predstav**).

Pa še enkrat kot gost na odru SNG Ljubljana v sezoni 1953/54 in v režiji Slavka Jana.

(Prevajalec vseh treh uprizoritev te Shakespearove tragedije je bil seveda Oton Župančič!)

123

In še čisto na koncu svoje umetniške poti, leta 1992, torej slabi dve leti pred smrtjo, je Stane Starešinič v SSG Trst pripravil skupaj z igralko in prijateljico Miro Sardoč recital iz del Williama Shakespeara s pomenljivim naslovom Ves svet je oder.

V naslednjem prispevku pa o "Stanetovem" Hamletu.

A. S. (17. 1. 2016)

* Shakespearova komedija Mnogo hrupa za nič (seveda v prevodu Otona Župančiča) velja za prvo javno produkcijo takoj po vojni ustanovljene Akademije za igralsko umetnost. V režiji Slavka Jana so jo uprizorili slušatelji drugega in tretjega semestra oddelkov za dramsko igro in ljudski oder, med njimi tudi Stane Starešinič. Premiera je bila 30. aprila 1947.

** Slovensko gledališče v Trstu ni imelo svojega odra od leta 1920, ko so fašisti požgali Narodni dom, do leta 1964, ko je bil zgrajen Kulturni dom. Delovalo je na različnih lokacijah, posebno večje predstave so bile na prostem, na Stadionu 1. maja, torej so bile omejene v glavnem na poletno sezono.

Ves svet je oder in mi vsi igralci! (William Shakespeare)

Svet je oder in leto 2016 je leto več obletnic, pomembno povezanih s Preloko in Belo krajino.

Začnimo s 400. obletnico smrti velikana, ki na videz nima nobene zveze z nami: William Shakespeare.

Toda zgodovina, kot reka, dere globoko. In globoko, nadvse pomembno vez med Shakespearom in Belo krajino je spletel naš velikan Oton Župančič – kot prevajalec.

Svet je oder in prav naš Župančič se je prvi pri nas zavedel, da je za kakovosten dvig slovenskega gledališča na raven velikih svetovnih in evropskih gledališč nujno postaviti na oder Shakespearove drame.

1Prevajanja njegovih dram se je lotil z vsem žarom in stare angleške stihe ne le poslovenil, ampak tenkočutno prepesnil. Na odru so njegovi stihi zadoneli, kot da so od nekdaj naši. Prevedel je kar 15 Shakespearovih največjih dram. Župančičevi prevodi so umetnine in Shakespeare z njimi tudi naš.

Svet je oder in druga vez med Belo krajino in Shakespearom je Osip Šest – kot režiser.

2Ta naš Metličan (omenili smo ga že v zvezi z  Veroniko Deseniško) je na slovenske odre postavil prenekatero Shakespearovo dramo. Hamleta, ki ga je režiral v Narodnem gledališču v Ljubljani v sezoni 1921/22, so tako kritiki kot občinstvo dobesedno posvojili. Na programu je bil več sezon zapored in doživel kar 52 ponovitev v skoraj vedno razprodani dvorani.* 

Svet je oder in še tretja vez: Preločan Stane Starešinič – igralec.

Stanetova "srečanja" s Shakespearom in njegove vloge v teh "srečanjih" bomo predstavili v nadaljevanju, za zdaj pa le to, da bo 3. novembra letos minilo 95 let od Stanetovega rojstva. In dan prej, 2. novembra, bo minilo 150 let od takrat, ko se je začel pouk v preloški šoli.

 ... in mi igralci in kakršnokoli vlogo že se boste odločili igrati, vabimo vas, da se nam pridružite in sodelujete pri počastitvi teh in še drugih letnic in obletnic.

Ana Starešinič (14. 1. 2016)

3456

*Za ta neslutni uspeh Hamleta v Šestovi postavitvi ima veliko zaslug tudi glavni igralec Zvonimir Rogoz. Prav ta dvojica (Osip Šest kot režiser in Zvonimir Rogoz kot Hamlet) je to Shakespearovo tragedijo ponovno postavila na oder ljubljanske Drame še v sezoni 1939/40, prav tako z velikim uspehom.

**Vsi doslej znani portreti Shakespeara so nastali po njegovi smrti in torej "po spominu" (podobno kot pri našem Prešernu). Več o najnovejšem odkritju pa si lahko preberete tukaj.

O prispevku Belokranjcev v zakladnico svetovne kulture pišemo še tukaj