Shakespearovega Hamleta, ki so ga v sezoni 1961/62 na oder postavili v SSG Trst, je občinstvo zelo dobro sprejelo. Tudi po zaslugi protagonista predstave – Hamleta, ki ga je upodobil Belokranjec Stane Starešinič. Tržaško gledališče je s Hamletom tudi gostovalo: na Dolenjskem (v Novem mestu) in v Beli krajini – v Črnomlju.

Obe ti predstavi sta bili na prostem: novomeška je bila odigrana v pravem grajskem okolju ("naravno" kuliso za Hamleta jim je nudil novomeški grad Grm), v Črnomlju pa so se odločili prizorišče zgraditi.

Razkošno grajsko kuliserijo so postavili na jasi za kulturnim domom, avditorij za gledalce pa so pripravili iz desk, podloženih s kamni in razvrščenih po bregu prizorišča. Vendar je sedišč hitro zmanjkalo (denimo samo s Preloke je pripeljal nabito poln avtobus gledalcev!) in mnogi so morali predstavo spremljati stoje. 

Hamlet, ki je bil odigran 4. julija 1962 v Črnomlju, je bil predstava, ki jo Belokranjci pomnijo! Ne le pretresljiva vsebina, razkošna kuliserija in bogata kostumografija ..., predvsem odlična upodobitev likov, med katerimi je najbolj blestel prav glavni lik – Stane Starešinič. Stoječe ovacije ob koncu predstave niso pustile igralcev z odra, bile so potrditev in nagrada hkrati.

V nadaljevanju bomo pogledali še, kako je Stane Starešinič eno leto pozneje upodobil Hamleta kot gost na hrvaškem odru.

Ne spreglejte pa tudi, kako so v Črnomlju dve leti pozneje Hamleta reciklirali.

A. S. (23. 1. 2016)

Govorimo o dramatiku, ki tudi po štirih stoletjih še vedno navdihuje gledališčnike in filmske ustvarjalce, tudi iz Bele krajine.

In govorimo o prvem poklicnem igralcu iz Bele krajine*, ki je na odru upodobil prenekateri Shakespearov lik, tudi Hamleta.

Stane Starešinič je v vlogi danskega princa Hamleta, enega najbolj zahtevnih likov svetovne dramatike, nastopil v sezoni 1961/62 v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Tudi ta Shakespearova drama je bila uprizorjena v briljantnem prevodu Otona Župančiča**. Predstavo je režiral Jože Babič. Premiera je bila 14. 10. 1961 v Avditoriju.

Vloga Hamleta pomeni enega od vrhuncev Starešiničeve bogate umetniške kariere. Takrat, leta 1961, je bilo za njim že 10 let igralskega ustvarjanja v tržaškem gledališču, vloge mladostnih junakov in ljubimcev (tudi trikratni Romeo in Pravdač) so bile zanj že preteklost. Razvil se v zrelega, karakternega igralca, ki je liku Hamleta vtisnil svoj prefinjeni osebni pečat. Kot je po premieri še zapisal gledališki kritik Milan Lindič v Primorskem dnevniku: Starešiničev Hamlet nas nagovarja z mnogimi psihološkimi niansami in je njegova doslej najboljša igralska postavitev. 

Hamlet v izvedbi tržaškega gledališča v sezoni 1961/62 je doživel 17 ponovitev. Ena od njih je bila tudi v Beli krajini, v Črnomlju. Več o tem pa tukaj. O pravkar odprti razstavi o "našem" Hamletu v Cankarjevem domu v Ljubljani pa tukaj.

Ana Starešinič (21. 1. 2016)

*Kot zanimivost povejmo, da je Stane Starešinič tudi prvi diplomant Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani (ustanovljena leta 1946). Stanetova diploma iz leta 1951 nosi številko 1/1.

**Ne spreglejte, da bo pojutrišnjem (23. januarja) obletnica Župančičevega rojstva, ki je hkrati tudi praznik naše krajevne skupnosti.

Če smo v prejšnjem prispevku ugotavljali, kako tesno je Bela krajina povezana s Shakespearom prek Otona Župančiča in Osipa Šesta, bomo zdaj izpostavili še povezavo prek Preločana Staneta Starešiniča.

Tako kot za prevajalca Župančiča in režiserja Šesta je bil Shakespeare neizčrpen vir navdiha tudi za igralca Starešiniča. Prvo bližnje srečanje z njim je imel že kot študent Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani, ko je nastopil v komediji Mnogo hrupa za nič, in sicer v vlogi Baltazarja*.

Potem pa se je s Shakespearom srečeval na vsej svoji poklicni igralski poti. Njegova paleta upodobljenih Shakespearovih likov in značajev je bila zelo široka: od glavne vloge v najslavnejši ljubezenski zgodbi do glavne vloge v največji tragediji, od likov v najčarobnejših fantazijskih pripovedih do najduhovitejših komedij ...

Najslavnejša Shakespearova ljubezenska zgodba je seveda tragedija Romeo in Julija.

Stane Starešinič je upodobil Romea kar trikrat, na treh različnih odrih.

Prvič v SNG Maribor, v režiji Frana Žižka (premiera je bila 25. 11. 1951, odigranih je bilo 23 predstav).

Drugič - v SSG Trst, v režiji Jožeta Babiča (premiera je bila 1. 8. 1952, na Stadionu 1. maja, odigranih 7 predstav**).

Pa še enkrat kot gost na odru SNG Ljubljana v sezoni 1953/54 in v režiji Slavka Jana.

(Prevajalec vseh treh uprizoritev te Shakespearove tragedije je bil seveda Oton Župančič!)

In še čisto na koncu svoje umetniške poti, leta 1992, torej slabi dve leti pred smrtjo, je Stane Starešinič v SSG Trst pripravil skupaj z igralko in prijateljico Miro Sardoč recital iz del Williama Shakespeara s pomenljivim naslovom Ves svet je oder.

V naslednjem prispevku pa o "Stanetovem" Hamletu.

A. S. (17. 1. 2016)

* Shakespearova komedija Mnogo hrupa za nič (seveda v prevodu Otona Župančiča) velja za prvo javno produkcijo takoj po vojni ustanovljene Akademije za igralsko umetnost. V režiji Slavka Jana so jo uprizorili slušatelji drugega in tretjega semestra oddelkov za dramsko igro in ljudski oder, med njimi tudi Stane Starešinič. Premiera je bila 30. aprila 1947.

** Slovensko gledališče v Trstu ni imelo svojega odra od leta 1920, ko so fašisti požgali Narodni dom, do leta 1964, ko je bil zgrajen Kulturni dom. Delovalo je na različnih lokacijah, posebno večje predstave so bile na prostem, na Stadionu 1. maja, torej so bile omejene v glavnem na poletno sezono.

Svet je oder in leto 2016 je leto več obletnic, pomembno povezanih s Preloko in Belo krajino.

Začnimo s 400. obletnico smrti velikana, ki na videz nima nobene zveze z nami: William Shakespeare.

Toda zgodovina, kot reka, dere globoko. In globoko, nadvse pomembno vez med Shakespearom in Belo krajino je spletel naš velikan Oton Župančič – kot prevajalec.

Svet je oder in prav naš Župančič se je prvi pri nas zavedel, da je za kakovosten dvig slovenskega gledališča na raven velikih svetovnih in evropskih gledališč nujno postaviti na oder Shakespearove drame.

Prevajanja njegovih dram se je lotil z vsem žarom in stare angleške stihe ne le poslovenil, ampak tenkočutno prepesnil. Na odru so njegovi stihi zadoneli, kot da so od nekdaj naši. Prevedel je kar 15 Shakespearovih največjih dram. Župančičevi prevodi so umetnine in Shakespeare z njimi tudi naš.

Svet je oder in druga vez med Belo krajino in Shakespearom je Osip Šest – kot režiser.

Ta naš Metličan (omenili smo ga že v zvezi z  Veroniko Deseniško) je na slovenske odre postavil prenekatero Shakespearovo dramo. Hamleta, ki ga je režiral v Narodnem gledališču v Ljubljani v sezoni 1921/22, so tako kritiki kot občinstvo dobesedno posvojili. Na programu je bil več sezon zapored in doživel kar 52 ponovitev v skoraj vedno razprodani dvorani.* 

Svet je oder in še tretja vez: Preločan Stane Starešinič – igralec.

Stanetova "srečanja" s Shakespearom in njegove vloge v teh "srečanjih" bomo predstavili v nadaljevanju, za zdaj pa le to, da bo 3. novembra letos minilo 95 let od Stanetovega rojstva. In dan prej, 2. novembra, bo minilo 150 let od takrat, ko se je začel pouk v preloški šoli.

 ... in mi igralci in kakršnokoli vlogo že se boste odločili igrati, vabimo vas, da se nam pridružite in sodelujete pri počastitvi teh in še drugih letnic in obletnic.

Ana Starešinič (14. 1. 2016)

*Za ta neslutni uspeh Hamleta v Šestovi postavitvi ima veliko zaslug tudi glavni igralec Zvonimir Rogoz. Prav ta dvojica (Osip Šest kot režiser in Zvonimir Rogoz kot Hamlet) je to Shakespearovo tragedijo ponovno postavila na oder ljubljanske Drame še v sezoni 1939/40, prav tako z velikim uspehom.

**Vsi doslej znani portreti Shakespeara so nastali po njegovi smrti in torej "po spominu" (podobno kot pri našem Prešernu). Več o najnovejšem odkritju pa si lahko preberete tukaj.

O prispevku Belokranjcev v zakladnico svetovne kulture pišemo še tukaj

Voščila od tod in tam

Zdaj ko je konec božično-novoletnih praznikov in je novo leto nepreklicno tu, je prav, da se za hip ustavimo še ob voščilih, ki smo jih prejeli in so namenjena vsem nam – Preločanom.

Pisma smo prejeli ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz Beograda, pa iz Italije, Nemčije, Švedske, iz ZDA, pa seveda iz Kanade, in to od Oshawe pa vse do Vancouvra...

Posebej navajamo tri izmed njih:

Najprej voščilo Majde Wozniak iz Maribora, naše donatorke v sklad za obnovo šole, ki nas je med drugim spomnila na pripetljaj pred letom dni, ko so nam nepridipravi sesuli tole spletno stran:

Nekdo škrablja v dimniku! Preverite, mogoče pa je on lani vdrl v vašo spletno stran, da bi ugotovil, zakaj ste vi obiskani vse leto, on pa samo v decembru. Veliko spletnih in drugih uspehov želim, Majda

Minka Čoholič iz Švedske, ki je bila septembra na obisku na Preloki, v daljšem pismu povzema lepe vtise, ki jih je odnesla iz svojega starega kraja in domovine. Še enkrat se zahvaljuje vsem, ki smo ji nudili gostoljubje, in v lepi preloščini konča s povabilom:

Lepo bi bilo, da bi se opet mogli kaj videt. Kada bu to vaše "uredništvo" došlo kaj sim k nam na sever? Dobrodošli kmalu sim! Minka

Posebej pa smo se razveselili voščila iz Švedske, ki nam ga je poslal rektor Slovenske katoliške misije na Švedskem gospod Zvone Podvinski (z njim vzdržujemo stike že od leta 2009, od pogreba Angele Starešinič, po domače Iz kovašnice). Med drugim nam piše:

Priimek Starešinič me vedno poveže z našo/vašo Angelo in njenim Miškotom, kakor je ljubkovalno imenovala svojega moža. Obenem pa me spomini povežejo s Preloko in z vsem, kar se tam lepega dogaja in o čemer mi je gospa Angela tako z veseljem pripovedovala.

Vam in vsem Preločanom voščim obilje Božjega blagoslova ter veliko veselja in moči pri ohranjanju bogatega izročila tudi pri vas. Samo tisto drevo, ki požene in ima globoke korenine, more obstati. Bog blagoslovi vas in vse vaše ter ljubega zdravja na duši in na telesu voščim!!! Naj bo leto mirno!!!
Lep pozdrav vsem, Zvone Podvinski

Vsem, ki ste nam voščili, se najlepše zahvaljujemo – z upanjem, da ostanemo tesno povezani tudi v novem letu.

Uredništvo Preloke.si