Birma na Preloki 2016

V nedeljo, 3. aprila 2016, je pet naših mladih faranov prejelo zakrament svete birme. To so: Ema Starešinič, David Starašinič, Jan Ivanušič, Jože Žunič in Simon Simčič.

Birmoval je novomeški škof Andrej Glavan, seveda ob pomoči domačega župnika Vinka Gune.

Foto: Anita M. Simčič

Evropska direktiva in breze, dan potem

V uredništvo smo prejeli tole sliko brezovega (lat. betulastega) prometnega znaka. B. G. zatrjuje, da je bila posneta tam, kjer je KPK (Krajinski park Kolpa) najširši in cesta najožja. Sporočilo je jasno: tujerodnim vrstam je prestop prepovedan; vsak prestopek ceste bo kot prestopek tudi obravnavan!

Posebej pa se je potrudil avtor, ki je ponazoril prispevek še bolj grafično: slika je vredna milijon besed.

Naša informacija na prvi dan aprila 2016 je dez-informacija le delno. Breze namreč v Beli krajini še lahko ostanejo (vsaj za zdaj!), direktiva pa je seveda še kako resnična.

Opravičujemo se vsem, ki vas je naša informacija o Beli krajini brez brez brez veze pretresla.
V tolažbo pa: stvari niso le črno-blede, kot je brezovo ljubje, – so tudi zelene in kmalu pride zeleni Jurij.

Smo se pa tudi v uredništvu potrudili in vam prilagamo še svojo sliko:

2. april 2016

Ogrožena naravna dediščina Bele krajine

Ne spreglejte, da stopa v veljavo Direktiva 1143/2014 o tujerodnih invazivnih rastlinskih vrstah: Regulation 1143/2014 on invasive alien species

Naš redni spletni obiskovalec B. G. nas je posebej opozoril na določila 3. poglavja, 12. člena in 7. alineje, ki si jih na zgornjem linku lahko podrobno preučite: 

breza (latinsko Betula) je tujerodna invazivna rastlinska vrsta; breza je k nam zašla iz Rusije (nekdanje Sovjetske zveze) in jo bo zato kot tujerodno in invazivno vrsto treba zatreti. Osnova za presojo je drugi odstavek na tej povezavi, kjer je to dejstvo izrecno navedeno.

Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije zgoraj omenjeno direktivo Evropske komisije toplo pozdravlja in v zvezi z brezo dodaja, da je belokranjska vrsta izrazito invazivna, saj je skoraj že povsem zatrla domača, avtohtona hrast in gaber. (Kot veste, se Društvo zavzema tudi za prepoved vseh drugih tujerodnih rastlin – aktualna za Preloko je prepoved sajenja smrek, cipres, kakijev, kivijev, fig, limon ...)

Tudi KPK (krajinski park) je tu zato, da ohranja naravo kar se le da naravno, brez tujerodnih invazivnih vsiljivcev. Kar pa zadeva najnovejšo evropsko direktivo glede ruskih brez pri nas, pa je KPK (krajinski park) v sodelovanju z Društva za ohranjanje naravne dediščine vsemu navkljub dosegel, da zatečeno stanje še ne bo sankcionirano.

Zatečeno stanje na vaših parcelah lahko ohranite tako, da na KPK naslovite prošnjo. Le-ta jo bo posredoval najprej v Ljubljano in od tam v Bruselj. Prošnjo pošljete po navadni pošti, na obrazcu DOP-L, vendar ne pozabite dodati kolkov v vrednosti 14,99 € (do srede, 6. aprila, ob polnoči lahko izkoristite priložnost in uveljavljate izredni popust 12,99 evra po parceli, ne zamudite!).

Tujerodne breze pa se ne sme razmnoževati! Zlasti strogo bodo inšpektorji sankcionirali njeno namerno zasajanje in razmnoževanje. Višina globe še ni določena (določili jo bodo na ministrstvu v posvetu z direktorjem KPK-ja), vemo le, da mora 10 odstotkov globe po zakonu romati v Bruselj, drugo si razdeli park.

P. S.: KPK zna s takšno invazivno uredbo dejansko postati lepši in znosnejši, predvsem pa prijaznejši. Breza s svojim bledim, obledelim lubjem dejansko kazi in moti našo naravno dediščino ...

1. april 2016

Že dolgo ni noben naš prispevek sprožil toliko nostalgičnih e-odzivov, kot jih je tale 40 let star film, objavljen v počastitev milijontega obiska na Preloki.si. Pri nekaterih nastopajočih je obudil spomine na mlade dane, ki jih (skoraj) ni več, pa na hižo, ki je ni več, in predvsem na drage osebe, ki živijo le še v naših spominih.

Priznati je treba, da ste kar zahtevno "občinstvo". Eni prosite za podroben seznam vseh nastopajočih, v dveh e-pismih je prošnja, da bi vezno besedilo povzeli v slovenščini, naša mlajša generacija se čudi, čigava neki je s slamo krita hiška, pred katero plešejo folkloristi ...

Tukaj so odgovori:

Plesi Carska kasa, Šrotiš in Svatovsko kolo so posneti na Bertovem vrtu (P 7), s slamo krita hiška v ozadju je Magdičina (P 6), – danes so od nje ostali le še temelji. Ivanič kolo in Lepa Anka sta posneta na vrtu ob cerkvi in šoli.

Vse nastopajoče najlepše razkrije tale "gasilska"slika (lahko si jo še povečate):

- čepijo (z leve): Jože Ivanušič - Valeč, Janez Ivanušič - Mežnarov, Ivan Pavlakovič - Jakovinski, Jože Starešinič - Jurkov, Danijel Ivanušič - Valeč, Franc Starešinič - Jurkov, Ivan Starešinič - Račekarkin, Vinko Špišič - Stankovski, Jože Starešinič - Račekarkin, Tine Plut;

- stojijo (z leve): Ivan Starešinič - Račekarkin, Amalija Grdun - Radovičeva, Miko Grdun - Radovičev, Ana Starešinič - Račekarkina, Marinka Radovič - Petehova, Ana Starešinič - Jamina, Vince Miketič - Rtički, Ana Starešinič - Peričeva, Marica Žunič - Žuničeva, Stanka Starešinič - Peričeva, Ivanka Starešinič - Jurkova, Jože Starešinič - Peričev, Jože Pavlakovič - Gradanov, Jože Pavlakovič - Jakovinski, Ivan Ivanušič - Valeč;

- v ozadju je del Bertovega gospodarskega poslopja.

Vezno besedilo, katerega avtor je dr. Bruno Ravnikar:

Vas Preloka se sonči na najlepšem razgledišču sredi velikega okljuka, ki ga naredi Kolpa na poti od Vinice proti Adlešičem. oko potuje odtod prek stopničastih polj in vinogradov nad srebrnim trakom Kolpe daleč proti Hrvaški, v jasnih dneh pa v dalji uzre celo samega očaka - Triglav. Zdi se, kot da je vedrina pokrajine prešla tudi na same Preločane, ki so veseli in prijazni ljudje, te svoje lastnosti pa še posebej razodevajo v pesmi in plesu. Plešejo radi, za to imajo dovolj priložnosti ob raznih ljudskih običajih, kot sta kresovanje in pustovanje, ter seveda na ohcetih. Kot drugod v Beli krajini tudi na Preloki plešejo kola, ki so sorodna hrvaškim, in parne plese, ki jih poznajo še po drugih slovenskih krajih, le da jih Belokranjci plešejo bolj živahno. Zanimivo je Svatovsko kolo, pri katerem se veliko kolo razdeli v manjša dvoparna in plesalci v hitrem vrtenju dekleta dvignejo od tal. Ivanič kolo je primer novega, po vojni nastalega plesa, ki sicer pomeni uspeh za domačo folklorno skupino, vendar se med ljudstvom ni razširil.
Folklorna skupina s Preloke bo ob spremljavi tamburašev zaplesala Carsko kolo, Šrotiš, Svatovsko kolo, Ivanič kolo in Lepo Anko.

A. S. (31. 3. 2016)

P. S.: Morda še kdo ve za kakšne amaterske ali profesionalne posnetke s Preloke. Veseli bomo vaših namigov.

Došel je, došel ... pisani vuzem ...

Za vuzem poklanjamo tistim, ki jih cenimo in jih imamo radi, – pisanice.
To je na Preloki že spletna tradicija.

Vesel vuzem!