07- 01: Pismo Žige, ki ima od šole najraje počitnice
P. S. uredništva:
Dragi "Žiga, ki imaš od šole najrajši počitnice"!
To se ne dogaja samo tebi.
Tudi mi odrasli se od službe najbolj veselimo počitnic (in regresa).
No, ne veselimo se edino permanentnih, stalnih počitnic, ki se jim po domače reče brezposelnost.
Tebi in tvojim vrstnikom želimo karseda prijeten teden oddiha od šole!
(22. 2. 2016)
150-letnica šole na Preloki, nagradno vprašanje
Letos mineva 150 let, odkar je bila zgrajena naša šola. Kot veste, je slovela za eno od najlepših šol daleč naokoli. Danes, poldrugo stoletje pozneje, je razglašena za kulturni spomenik.
Ob njeni častitljivi 150-letnici vas sprašujemo:
Na kateri ravni je po vašem mnenju pomemben ta spomenik prosvetljevanja,
ta pomnik negovanja in ohranjanja slovenskega knjižnega jezika in
ta simbol omike in kulture v najširšem pomenu?
Kaj torej menite vi, na kateri ravni in zakaj je ta spomenik pomemben? Ali na ravni:
- vasi in šolskega okoliša
- krajevne skupnost
- občine
- Bele krajine
- jugovzhodne Slovenije
- države Slovenije
- jugovzhodne Evrope
- Evrope / Evropske unije
- ...?
Vaša mnenja, pripombe in odgovore, prosimo, pošiljajte na naš naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Nagrada bo ... presenečenje!
(16. 2. 2016)
P. S.: Kar se tiče nagrade – a znate obdržati skrivnost?
– Mi tudi!
150 let šole na Preloki
Valentinovo: od kdaj je to naš slovenski praznik ... in do kdaj bo?
Kdaj? – vemo točno – 14. svečana oz. februarja.
Kako? – kupiti je treba čokoladice, bombonjere, plišaste medvedke ..., seveda vse rdeče in obvezen šopek za povrhu.
Zakaj? – tudi vemo: ob božično-novoletnih praznikih se denarnice izpraznijo in 6 tednov pozneje si spet opomorejo.
Od kdaj? – od nekdaj že ne! Ptički se pri nas ženijo na gregorjevo, 12. marca.
Pri nas se je dan sv. Valentina morda prvič omenjal v časopisih davnega 1929 – po zaslugi Al Caponeja. Tudi šarmer nemih filmov Valentino je doprinesel svoje, karkoli že. Potem je prišel social-izem in z njim potrošništvo, potem še alkohol-izem, kapital-izem in zdaj ... je kriza!
V socializmu smo na zahod izvažali ljudi, uvažali pa najprej žvečilke, potem kavbojke, pa rok, potem pank, pa hitro hrano in ... zakaj ne tudi valentinovo! Nihče nas ni prisilil, ni bilo ne direktiv, ne strateških usmeritev in ne zakonov kot recimo pri (davčnih) blagajnah. Pravzaprav sploh še ni predpisa, kaj te lahko doleti, če valentina nočeš praznovati ali si ga drzneš ignorirati. Spregledati pa ga ni mogoče: ponuja se iz takšnih in drugačnih izložb, medijev in ja, FB-ja ...
So nekateri, ki se pridušajo, da je valentino hudičevo delo, in spet drugi, ki trdijo, da je valentin imperialistični konstrukt! To prvo prepuščamo dotičnim, ki se s tem bavijo, o drugem pa velja razmislek.
Imperiji so z nami veliko dlje od nacionalnih držav: egiptovski, perzijski, rimski, pa španski, britanski, ruski ... Vsak imperij širi svoje interese, vpliv in kulturo. Vsak!
Imperij pa se nam je v zavesti povezal z imperial-izmom – torej nekaj slabega. Vendar imperiji prinašajo tudi veliko dobrega, več, kot si radi priznamo. Imperiji so namreč vedno (bili) nadnacionalni. Morajo biti, sicer niti ne morejo obstati! Imperij zahteva strpnost.
Britanski imperij denimo je odpravil suženjstvo že leta 1833, za odpravo suženjstva v ZDA pa so bila potrebna še tri desetletja in krvava državljanska vojna (1861–65), ki je vzela 750.000 življenj. Da o ceni razpada Juge sploh ne govorimo!
Rimski imperij na primer nam je dal ceste in imena mesecev: svečan je zdaj – februar.
Avstro-ogrski imperij nam je dal med drugim železnico in šolstvo. In mi smo dobili preloško šolo.
In tako imperialno smo zdaj, ne da bi nas kdo prosil ali vprašal, dobili še en imperialni "dar" – praznik valetinovo!
In do kdaj bomo to valentinovo obhajali?
Glede na to, da se kultni Imperij vrača udarec dogaja v prihodnjih tisočletjih, nič bat, še bo valentino(vo) z nami! Valentin seže že do korenin, kajneda!?
A. S. (na valentinovo, 14. 2. 2016)
To sicer ni Bela krajina, a tudi valentinovo ni naš praznik!
foto Boštjan Ožanič
Po-pust: pepelnica
Pustovanje, veseljačenje, maske in maškarade za pustni torek, v sredo pa je čas za pepel. Pepel – atomčki in molekulice – pepel si in v pepel se povrneš, ne duha ... ne sluha o čem drugem.
Marsikdo je za pusta obudil spomin nazaj na srednji vek, Metličani denimo na turške vpade, vse od leta Gospodovega 1408, ko so Turki prvič vdrli na ozemlje dandanašnje Slovenije prav v Metliki.
Tako letos tam ni umanjkal niti sam sultan Sulejman Veličastni osebno, ki je v pravem evropskem duhu prišel pogledat, nadzorovat direktive, da ne bi bilo slučajno kakega sovražnega govora ali omembe celih stoletij turških upadov, ki so sledila*.
Mi pa se bomo na pepelnico posuli s pepelom in le citirali neki drug dogodek iz naših krajev in iz naše skupne zgodovine. Saj kdor se je ne nauči, ... je pač ne (po)zna!
Grad Kostel, citat iz Wikipedie:
... aprila 1578 so se preoblečeni ...
... in celo z dojenčki na rokah ...
... prikazali s pretvezo ...
... da so (kao) begunci in da potrebujejo zatočišče ...
... so jih spustili noter ...
... vendar so ti begunci ...
... od znotraj odprli vrata ...
... spustili še ostale noter ...
... oropali, požgali in s seboj odpeljali ...
... po tem vpadu je bilo od tristo ... obljudenih le še sedem ...
konec citata**.
Pepela je bilo toliko, da se tem 2,33 % preostalih bržkone niti ni bilo treba posuti s pepelom ...
Prišel je popust, prišla je torej sreda in ... ostal je pepel. Prah si in v prah se povrneš. Ne duha ne sluha o čem drugem!
A. S. (na pepelnično sredo, 10. 2. 2016)
---------------------------------------------
*Vir: knjiga "1408 – prišli so Turki, za njimi Uskoki", Belokranjski muzej, 2008.
** Več o tej "osvojitvi" močno utrjenega gradu Kostel piše Stanislav Južnič – tukaj.