Vse se da, če se (ho)če!

Na naše račune ob letu osorej smo že prejeli pripombo gospoda M. S. Trdi, da "se ne da izračunat, kaj in kako bi bilo s tunelom, še posebej pa ne na tablici!"

Vsak vaš izziv jemljemo v uredništvu skrajno resno, saj se zares nikoli ne ve ...

Zato smo si ob današnjem 8. marcu, natanko 1 leto po akciji Naj živi tunel, vzeli čas, da potrdimo ali pa ovržemo trditve spoštovanega M.S.-ja in dokažemo, da se vse da, če se le (ho)če.

Matematični dokaz je v slikah!

A. S. (8. 3. 2016)

ps.: Kako? Izdamo vam skrivnost v sedmih korakih:

1. poišči sliko preloške tablice na spletu, kar ni lahko, a tudi ne težko;
2. v excelu na tablici izračunaj matematični model;
3. vzemi font "Chalk duster" in vtipkaj rezultate zgornjih računov;
4. dodaj delovno ročico (iz "O, Vrbe srečne drage vasi (po) domače");
5. vse skupaj pretopi v slikovni format .jpeg;
6. za malo stila tablici dodaj Apple - jabolko, lahko je tisto od Eve ali od sira Newtona
7. in ko se stvari malo ohladijo, je zadeva pripravljena.

Srečno!

Tunel skozi Gorjance – računi ob letu osorej

Pred natanko letom dni je v javnosti – seveda tudi na spletni Preloki – močno odmeval temeljni kamen za cestni predor pod Gorjanci. Odmeval je po spletu, bolj malo pod Gorjanci in še manj v politiki!

Naj spomnimo: na dan žena pred natanko letom dni je bil pri Kaburovi jami  položen temeljni kamen za 2300 metrov dolg tunel, ki bo Belo krajino povezal s Slovenijo. Belokranjci smo sami zasadili prve lopate. Zrasle niso niti zasajene lopate niti projekti v "Ljubljani". Zrastel pa ni niti tunel, in to navkljub geslu, ovekovečenem na razglednicah: "Naj živi tunel!" Živi sicer še, a raste očitno ne: leto dni po tej (delovni) akciji gradbišče še vedno sameva. Predor in z njim 3. razvojna os se nam odmikata v vse bolj prihajajočo prihodnost.

V polpretekli preteklosti, pred dobrimi 100 leti, za časa rajnke Avstro-Ogrske, pa so 50 km železniške proge od Novega mesta do Metlike zgradili v samo 769 dneh. Na trasi je bilo treba zgraditi tudi 2712,9 m predorov in 225 m dolg viadukt pri Otovcu. Na dan so torej položili 65 m tirov, izvrtali 3,53 m tunela in zložili 30 cm kamenja v viadukt! In to v časih brez laserske tehnologije, računalnikov, interneta in še česa.

Torej bi rajnki imperij v letu dni spravil skupaj skoraj 24 km proge in 107 m viadukta. Dokončanega pa bi bilo tudi danes nepojmljivih 1291 m predora – torej 56 % oz. več kot dobra polovica našega tunela. Teh 1291 metrov se seveda šteje iz Kaburove jame, ki pa je že kakšen meter noter. Matematiko gradnje z novomeške strani pa si izračunajte sami – za domačo nalogo, kot bi rekli v 150 let stari preloški šoli. Opozarjamo pa vas, da pri preverjanju točnosti izračunov ne pozabite prestopnega leta in tudi tega, da dan žena ni dela prost dan!

Ni pa res, da se v tem preteklem letu ni nič premaknilo.

Ograja, žica na Gorjancih, o kateri smo pisali, se je premaknila. Premaknila se je s simbolične na stvarno raven. In premaknila se je z Gorjancev dol na Kolpo. To, koliko je bil premik ograje z Gorjancev na Kolpo hitrejši od tunela, pa je za domačo nalogo. In ne plonkajte! Lahko pa uporabite pametni telefon ali tablico, lahko tudi tisto iz preloške šole.

In še: na temeljnem kamnu za tunel piše: 2015–2099. Ali je ta napoved prav izračunana, prav tako preračunajte sami.

(6. 3. 2016)

P. S.: Letos na dan žena pa smo Belokranjci znova vabljeni v Metliko – na prireditev ob prvi obletnici "začetka". Z nje bomo slovensko vlado znova pozvali, naj Beli krajini ne obrača hrbta. V spomin na zgodovinski dogodek pred letom dni je Mestna skupnost Metlika tudi izdala spominske razglednice. Besedilo za eno od njih je prispeval naš Slavoj Žužek.

Zakaj se nagrada tokrat ne podeli?

Če povzamemo odzive na tokratno nagradno vprašanje: veliko vaših odgovorov je bilo zelo podobnih in večina odgovorov je bila kratka in jedrnata. Tako kratka, da ni bilo kaj veliko za komentirat! Odgovori vsekakor odpirajo zanimive razsežnosti tako šole kot šolstva na sploh, vendar menimo, da so odzivi na tematiko premalo razčlenjeni.

Na primer, da je šola pomembna na simbolni ravni: ni jasno, kaj je Nada simbolično mislila s temi simboli. Skoraj vse, česar se v šoli učimo, je na simbolni ravni (črke, številke, besede, ločila ... pa še to na ravni, ki se ji reče tabla). O tej simboliki pa smo sicer veliko govorili že pri tablicah.

Modrovanja o sferah, glavah namesto ravninah pa – gotovo se strinjate z nami – niso na nagradni ravni!

Kumina trditev, da je nekdanja šola naučila več koristnega kot današnja, se nam zdi vseeno nekoliko sporna. Šola se spreminja, časi tudi, to, kaj je "koristno", pa še najbolj! Zagotovo, po zaslugi IKT so učenci vedno bolj razgledani – vprašanje je le, kaj to oni gledajo ...

Še najbliže nagradi se nam je zdelo kumetovo primerjanje šole in gradu. Toda spet smo si belili glavo, kaj je kume hotel reč? Ali to, da so nas gradovi samo izkoriščali, šola pa nas prosvetljuje? Ali to, da sta pero in knjiga močnejša kot meč in utrdba? Da je moč v znanju, ne v obzidju?

Po tehtnem premisleku smo se torej odločili, da se nagrada* tokrat ne podeli! Ampak imamo tudi dobro novico: sklenili smo, da se – tako kot pri loteriji – nagradni sklad prenese v naslednji krog (tj. naslednje nagradno vprašanje) in se medtem še oplemeniti. Kdaj? Že čez kak mesec ali dva!

(2. 3. 2016)

* Za nagrado je bila predvidena zelo lepa uokvirjena slika: "Bela krajina" (olje na platnu, 35 x 50 cm).

07- 03: Naša šola nam je dala več kot vsi gradovi skupaj!

Nazadnje obelodanjamo še "doprinos" našega stalnega sodelavca – kumeta.

Piše nam, da je v preloški šoli tudi sam oral ledino (raven/ravnino?) v branju in računanju in na tem polju, skupaj s še nekaj drugimi "orači", vztrajal vseh osem let.
Kot vse kaže, je kume ta svoj vek v glavnem preživel v oslovski klopi ("v to klop sem i spadal," nam priznava).
Mi pa dodajamo, da je seme očitno padlo na plodna tla in da je danes eden redkih, ki vsaj to ve, da ne ve.
Kume nadalje razpreda tudi, da je šoli in svojim učiteljem še dandanes hvaležen, da so ga naučili veliko več kot samo branja, pisanja in računanja –
naučili naj bi ga uporabljat svojo lastno glavo. Itd. itd.

In na koncu pribije (okrepljeno in z rdečim, najbrž pa se s tem tudi obregne ob naše nedavno pisanje o princih in gradovih), da nam je naša šola dala več kot vsi gradovi v bližnji in daljni okolici skupaj!

Kume, te svoje trditve prav gotovo niste prepisali od soseda (kot v šoli?). Prav gotovo pa to ni niti odgovor, ki smo ga želeli in pričakovali!
Res je, gradovi so nam dali TLAKO, šola pa domače NA(D)LOGE ... Torej najbrž hočete reči, da je bilo nalog več kot tlake?

Tako kot vam je tudi nam šola TLAKOvala pot v svet, a o tem, da je bila naša šola prenekateremu Preločanu in okoličanu prvo okno v svet, smo že pisali in še bomo! Zatorej za zdaj samo: kume, hvala za sodelovanje.

(29. 2. 2016)

Preloški šolarji pri telovadbi, kumeta ni med njimi – za kazen!

P. S.: To fotografijo je posnel učitelj Stane Vukšinič v šol. letu 1958/59. Učenci višjih razredov se pri uri telovadbe igrajo "med dvema ognjema". Pri identifikaciji oseb si pomagajte z že objavljenima fotografijama prav teh učencev. Fotografija je iz arhiva družine Grdun, Preloka 19.

07- 02: Na kateri ravni je pomembna naša šola? - Vaši odgovori

Poleg Žige nam je na nagradno vprašanje odgovorilo kar nekaj obiskovalcev oz. poslušalcev spleta in radia*.

Prvi odgovor (M. S.) je bil zelo kratek:

"Na ravni nas vseh!"

Vsi ali nihče! Vse ali nič! S tem VSI si ne moremo NIČ pomagat! Zato je uredništvo odgovor izločilo iz konkurence. Vseeno hvala M.S.-ju

Podobno diplomatski od- oziroma iz-govor je prijavila Nada B.:

“Največji prispevek šola je na SIMBOLNI ravni.”

Kako naj to razvozlamo? Kaj je Nada simbolično mislila s temi simboli? Vse ravni, ki smo jih navedli v vprašanju, so geografske: kraj, občina, regija ..., vse imajo svoje meje. Vrisane so na zemljevidu, ne pa tudi na terenu, tam so le table (če sploh še so).
Zemljevid pa ni pokrajina, zemljevid je simbolična predstavitev ali na papirju ali na zaslonu.
Zato raven/ ravan ali ravnina, ne pa oblina/okroglina.
A planet je okrogel in ni ravnina – to so nas učili (tudi) v (naši) šoli.

Prav zato nam je najbrž Jože R. poslal pripombo, da naj vprašanje spremenimo takole:
"Na katerih SFERAH je šola pomembna?"

Naj ga najprej podučimo: slovnično pravilno ni NA ampak V. Torej: v katerih SFERAH.
Ker pa je dotični s tem očitno namigoval na različne interesne sfere, od teh sfer do afer pa ni daleč, menimo, da je fer, če tudi Jožetov odgovor izločimo iz potegovanja za nagrado.

A. M. pa piše:

"Pomembna je le v naših GLAVAH!"

Jasno da v glavah, kje pa drugje, menda ne v želodcu ali jetrih!
Naša komisija bo sicer to zadevo skrbno preučila. Ker pa se bo to, kot vemo iz prakse, kar zavleklo, se tudi ta odgovor po vsej verjetnosti ne bo uvrstil v ožji izbor. V širši pa po vsej verjetnosti tudi ne!

Svoj "piskrček" je pristavila tudi naša kuma:

"Pomembna je za življenje!"

Kuma navaja, da jo je njena šola naučila marsičesa koristnega za življenje, da pa tega glih ne more trdit za današnjo šolo. Da zna današnja mularija že v vrtcu rokovat z računalnikom in mobijem, ne zna pa si še v devetem razredu zavezat vezalk na supergah! Njihov mulc da si ne zna še pri 14 letih naredit čokolinota ali sendviča, da česa bolj kompliciranega niti ne omenja ...

Vendar smo tudi kumin odgovor izločili iz konkurence, ker menimo, da je – kuma, oprostite – vseeno nekoliko preveč gospodinjski.

O še enem odgovoru pa v nadaljevanju.
--------

*Hvala uredništvu Radia Odeon za objavo našega nagradnega vprašanja na svojih profilih!