Spomin na gledališkega igralca Staneta Starešiniča in njegov pomen za Belo krajino je zdaj trajno zapisan na spominski plošči na Preloki.
Pobuda, da bi bila po Stanetu poimenovana ulica v Črnomlju, pa je bila soglasno podprta. Naš župan je obljubil, poglejte si tudi na televiziji!
A. S. (5. 11. 2021)
Občina Črnomelj bo 100. obletnico rojstva našega rojaka Staneta Starešinič počastila s tem, da mu bo na Preloki odkrila spominsko ploščo.
Spominska plošča v poklon in zahvalo za vse, kar je storil za Belo krajino in svojo rojstno Preloko, bo stala na našem večnamenskem domu. Za ta dom in predvsem za veliko dvorano z odrom ima veliko zaslug prav Stane Starešinič. Neprecenljive zasluge pa ima seveda tudi za razcvet naše folklorne skupine in gledališki utrip kraja.
Odkritje spominske plošče bo v sredo, 3. novembra 2021, ob 16. uri – torej natanko 100 let po njegovem rojstvu.
Fotografija Folklorne skupine »Lepa Anka Preloka« skupaj s Stanetom Starešiničem je bila posneta 29. 6. 1969, ob srečanju slovenskih izseljencev.
Oktobrska številka mesečnika Belokranjec mdr. prinaša tudi zgodbo o tem, zakaj je bil pred več kot 100 leti postavljen ob stari poti v Grdune križ. Kakšno funkcijo so imela preprosta vaška razpela v življenju naših prednikov? In kaj nam ta znamenja lahko povedo in pomenijo danes?
Zgodbo o našem križu na hribčku Krtinjek si lahko preberete TUKAJ.
A. S. (28. 10. 2021)
Preločan, Belokranjec Stane Starešinič (1921 – 1994) je bil prvi diplomant na novo ustanovljene Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in prvi poklicni igralec iz Bele krajine. Čeprav je večino svoje igralske poti prehodil v gledališču v Trstu, pa je velik tudi njegov prispevek h kulturnemu utripu Preloke in vse Bele krajine.
Ob 100. obletnici njegovega rojstva bo v Kulturnem domu v Črnomlju posebna prireditev, ki jo pripravljajo ZIK Črnomelj, Občina Črnomelj. Krajevna skupnost Vinica in Preločani.
Lepo vabljeni!
A. S. (27. 10. 2021)
To seveda ni novica o morebitni kovnici denarja pri nas ali odkritju kakega novega kriptorudnika. To je vest o tem, da pri nas nastaja podoba denarja, tu se rojevajo ideje o njegovem oblikovanju, grafičnem oblikovanju.
Danes namreč prihajajo v obtok zbirateljski kovanci (zlatnik, srebrnik in zbirateljski dvokovinski kovanec), ki jih je Banka Slovenije izdala v počastitev 30. obletnice državnosti Republike Slovenije, avtor njihovega dizajna pa je Preločan Gregor Ivanušič.
Njegova idejna rešitev je natečajno komisijo Banke Slovenije (in tudi nas!) prepričala s svojo oblikovno izostrenostjo – enostavnostjo in hkrati močno sporočilnostjo:
Osrednji motiv je silhueta Triglava kot osrednjega simbola slovenske države. Vzdolžna vrezanost v nivojih na celotni ploskvi kovanca predstavlja trajen spomin na zgodovinsko usidranost osamosvojitvenih dogodkov pri posamezniku in narodu kot celoti.
Zmaga na tem oblikovalskem natečaju seveda ni Gregorjev prvi tovrstni uspeh (gl. npr. tukaj in tukaj), prepričani pa smo, da tudi ne zadnji.
A. S. (25. 10. 2021)