Miniaturni različici “Bele krajine”

V enem od namigov o skrivnostni “Beli krajini” smo govorili o minljivosti njene snovne, predmetne pojavnosti. In tudi o tem, da pa še vedno obstaja v dveh miniaturnih različicah – v dveh maketah, modelih.

Zdaj, ko je skrivnosti (ki nikoli ni bila zares skrivnost) konec, lahko povemo, da je bila ladja Bela krajina septembra 1983 v Pireju v Grčiji predana v razrez, torej v recikliranje.*1 Predstavljamo pa tudi oba njena modela. Oba sta izjemno kakovostna ročna izdelka z umetniško vrednostjo.*2

1Prvi je prišel iz profesionalne modelarske delavnice ladjedelnice Uljanik v Pulju (leto izdelave 1961, dimenzije 86 x 19 × 11 cm). Ladijski trup in ladijska nadgradnja, krmilo in dimnik so izdelani iz masivnega lesa, propeler, oba jambora, cevi, ograja itd. pa iz medenine. Izdelani so tudi vsi elementi palubne opreme, tako da je bil ladijski model karseda podoben ladji. Ta model je ob splavitvi ladje prejel njen naročnik, torej Splošna plovba Piran, in v njeni stavbi v Portorožu je še danes.

2Še eno naročilo za izdelavo modela ladje Bela krajina pa je dobil modelar Mihael Huszar, zaposlen v restavratorski in modelarski delavnici Pomorskega muzeja v Piranu. In ta je leta 1967 izdelal torej še eno tridimenzionalno upodobitev, prav tako iz lesa in kovine (dimenzije 87 × 18 × 12 cm).

Danes modele izdelujejo iz plastike in kmalu si bo lahko 3D model Bele krajine naprintal kar vsak sam doma. A ta gotovo ne bo dosegal žlahtnosti, vrednosti ročnega dela, kot ga ohranjata tadva modela.

A. S. (19. 5. 2023)

P. S. Podatki o ladji in njenih dveh modelih so iz dveh pred kratkim izdanih knjig. Prva je izšla aprila 2023, druga pa decembra 2022:

1. Jože Utenkar, Triglav po svetovnih morjih : splošna plovba in njena flota skozi čas

 2. Duška Žitko, Iztrgano pozabi : pomorska in umetniška zbirka Splošne plovbe

 

 

Največja jugoslovanska ladja tistega časa

 05-14/1

Ob zgraditvi je to bila največja ladja jugoslovanske trgovske mornarice, po nosilnosti je prekašala vse naše tedanje ladje. Bila je prva jugoslovanska čezoceanka za prevoz razsutega tovora (t. i. bulk carrier), zgrajena v domačih ladjedelnicah. Takšne ladje so takrat premogle samo svetovne pomorske velesile. Naročnica in lastnica ladje je bila Splošne plovbe Piran.

6Ladja Bela krajina je bila zgrajena v ladjedelnici Uljanik v Pulju pod taktirko Belokranjca Josipa Kopiniča. Kopinič je bil tedaj direktor Uljanika in tudi boter ladje Bela krajina (več o njem v posebnem članku). Krst in splavitev ladje sta bila 18. decembra 1960, med večtisočglavo množico ljudi je bila tudi številčna belokranjska delegacija. Dogodek je močno odmeval v takratnih medijih, gl. npr. članek iz Dolenjskega lista (desno).

7Po splavitvi so ladjo v Uljaniku seveda še dogradili in opremili (lastne nakladalne in razkladalne naprave, inventivno zasnovana tovorna dvigala, najsodobnejše navigacijske naprave, ena naših prvih ladij s klimatskimi napravami v stanovanjskih in družabnih prostorih ...). In 5. avgusta 1961, na vrhuncu turistične sezone, “se je prišla vsa mlada, nova in moderna predstavit v svojo matično luko pred Piranom” in se tam “zasidrala kakor plavajoča gora, zastirajoč očem obzorje proti savudrijskemu rtiču.” (gl. Delo, 7. 8. 1961, članek desno)

Ladja Bela Krajina je bila ponos Uljanika, kjer so jo zgradili, Splošne plovbe, ki je bila njena lastnica, in Bele krajine, po kateri je bila poimenovana.

2345

Priložene fotografije je uredništvu Preloke.si prijazno posredoval Jože Utenkar, nekoč kapitan dolge plovbe in pozneje tehnični direktor Splošne plovbe Piran, ki do potankosti pozna vse ladje, ki so kdaj plule v floti Splošne plovbe. Še več fotografij iz njegovega bogatega arhiva o “naši” ladji bomo objavili v nadaljevanju. V enem od naslednjih člankov pa pričakujte tudi intervju s kapitanom Utenkarjem.

A. S. (14. 5. 2023)

Enigma je končno le rešena

Po vaših številnih stranpoteh (in naših številnih namigih) smo končno prejeli pravilni odgovor na naše nagradno vprašanje. Nagrajenca in nagrado bomo predstavili v nekaj naslednjih obvestilih.

Zdaj pa še fotografija za tiste, ki vse doslej še niste ugotovili, za kaj gre!

05-13c

Uredništvo www.preloka.si (13. 5. 2023)

Kar dve novi knjigi, tudi o našem objektu – namig št. 8

05 11Aprila letos je izšla obsežna knjiga, kjer je podrobno predstavljena tudi “skrivnostna Bela krajina”, seveda ob številnih drugih objektih iz iste gospodaske panoge. Le štiri mesece pred tem (decembra lani) pa je izšla še ena knjiga, kjer je med drugim v ospredju materialna dediščina (predvsem umetniška oprema) tovrstnih objektov, seveda tudi našega.

Na priloženi fotografiji sta naslovnici obeh knjig. Oba naslova in oba avtorja smo seveda prekrili, “umetno inteligenco” pa uporabili, da nam je izluščila bistvo. Ovitki knjig so pač obleka vsebine, so grafična zgodba ...

In veliko sreče pri ugibanju.

A. S. (11. 5. 2023)

Skrivnostna Bela krajina v belem – namig št. 7

05 09V namigu št. 5 smo pisali o tem, da je bil ta objekt naš ponos. Bil je ponos in promocija Bele krajine in Slovenije, naš ambasador v svetu.

Žal je ta naš ponos zdaj mrtev, pokopan, ni ga več. Dobesedno in simbolično, v prenesenem pomenu.

Bela krajina nima več tega svojega ambasadorja od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, Slovenija pa je še zadnji tak objekt izgubila (prodala!) – tako kot še marsikaj drugega – prav pred kratkim, sredi aprila letos.

Naša nekoč vitalna gospodarska panoga je danes – le še v muzeju.

A. S. (9. 5. 2023)