Vez med Belo krajino in Triglavom – namig št. 6

Trditev, da je bil naš skrivnostni objekt na svoj način povezan s Triglavom, se vam bo najbrž zdela precej “eksotična”. Triglav je bil vendar vedno tako daleč od Bele krajine, kajne? – Pa vendar ne vedno!

Kot ste razbrali iz dosedanjih namigov, sega začetek tega objekta še v čase nekdanje skupne države in tam se je njegova življenjska pot tudi končala. Torej je ves svoj vek gotovo preživel pod takratnimi državnimi simboli.

05 06A pri njegovih “tvorcih” ste gotovo zaznali tudi močne nacionalne (torej slovenske) in lokalne (torej belokranjske) vzgibe. Tudi tako očitne nacionalne vzgibe, da je bil na pročelju tega objekta med drugim izrisan prvovrstni simbol slovenstva Triglav, – da, tisti simbol, ki je mnogo let pozneje pristal v slovenskem državnem grbu in na naši zastavi.

No, pa naj še kdo reče, da nimata Bela krajina in Triglav nič skupnega!

A. S. (6. 5. 2023)

Ali je od tega objekta kaj ostalo? – namig št. 5

Naš enigmatični objekt še vedno buri vašo domišljijo in vzbuja radovednost.

Med novimi kandidati za rešitev uganke so zdaj še: nekdanji rudnik v Kanižarici (A. F. je v namigu št. 4 prepoznal rudarsko dejavnost), nekdanji Hotel Lahinja v Črnomlju (I. M.), Hotel Smuk v Semiču (A. Č.), OŠ Mirana Jarca v Črnomlju (I. M.), nekje iz pozabe pa je izkopana celo nekdanja Tovarna učil v Črnomlju (M. V.).

S. B. pa nam namesto odgovora zastavi kar vprašanje: “Ali je od tega objekta sploh še kaj ostalo do danes?”

– Ostalo je bolj malo, kakor navadno po vsaki “smrti” ostane bolj malo, vsaj malo materialnega. Seveda če odmislimo obstajanje v nekem drugem življenju, v “recikliranem” življenju.

Edini materialni pričevalci, da je ta objekt res obstajal, so fotografije (nekaj smo jih priložili tudi na Preloko.si), pa video gradivo, pa različne listine in dokumenti o njem, tudi pričevanja v kar nekaj knjigah. In dve maketi.

05 04Dragocena materialna sled za njim so ohranjeni dekorativni elementi, ki pričajo o izrednem pomenu tega objekta in so bili svojevrstna promocija lokalne in nacionalne umetnosti. Med drugim tudi tale belokranjska narodna noša v eni od vitrin objekta ...

Morda najbolj dragocena pa je njegova nematerialna dediščina: spomini in zavest, da smo imeli ta objekt in da smo nanj lahko tudi – ponosni.

A. S. (4. 5. 2023)

Objekt je bil »špica« tistega časa – namig št. 4

Ker se “glavni junak” nagradnega vprašanja še vedno išče in je torej lov na nagrado še vedno odprt, bomo v tokratnem namigu odstrli nekaj tehničnih podrobnosti iskanega objekta.

Omenili smo že, da so mu priznavali primat največjega in najsodobnejšega na svojem področju, omenili smo razkošje s klimatskimi napravami in umetniško opremo nekaterih prostorov.

05 02Pri gradnji tega objekta se je še posebej pazilo na kakovost, na visoke standarde in spremljalo sodobne trende v svetu na tem področju. Tehnološka novost so bila mdr. tudi dvigala, sicer zanimivo in napredno zasnovana, a so se kmalu izkazala kot precejšnja pomanjkljivost tega objekta.

Pozneje so isti “gradbinci” zgradili še tri takšne objekte, vendar ti sodijo že v neko drugo zgodbo.

A. S. (2. 5. 2023)

Na svečanem ogledu objekta – namig št. 3

“To je le skromna oddolžitev partizanski Beli krajini za vse, kar je prispevala v narodnoosvobodilnem boju,” so v en glas poudarjali politiki in za njimi povzemali takratni mediji. Tako je bilo na prej omenjeni slovesnosti (gl. namig št. 2), ko naš monumentalni objekt še ni bil čisto dokončan, še bolj vzneseno vzdušje pa je bilo naslednje leto, ko se je ta velikan že lahko predstavil v vsej svoji lepoti in funkcionalnosti.

04 30bNa svečanem sprejemu in ogledu objekta se je spet trlo politikov in slavnostnih govornikov, pa tudi predstavnikov javnega življenja in tokrat kar nekaj tujcev. Med častnimi gosti pa so bili trije umetniki: Stojan Batič*, Marjan Kozina** in Božidar Jakac***, – vsak od njih velikan na svojem področju in vsak od njih tako ali drugače povezan z Belo krajino. In so si torej ogledali objekt, ki je bil največji, najsodobnejši in najpopolneje opremljen “v svoji kategoriji”.

Morda nove iztočnice za vaše ugibanje in guglanje!

A. S. (30. 4. 2023)

Opombe:

* Nekaj stvaritev akademskega kiparja Stojana Batiča za Belo krajino smo predstavili tukaj, še nekaj jih bomo po razkritju iskanega objekta.

** Skladatelj Marjan Kozina je bil na osvobojenem ozemlju v Beli krajini zelo dejaven na kulturnem, predvsem glasbenem področju. Beli krajini se je najlepše oddolžil s simfonično pesnitvijo Bela krajina, ki je bila v povojnem obdobju koncertno največkrat izvedena slovenska simfonična skladba.

*** Slikarju Božidarju Jakcu je bila Bela krajina vse življenje nadvse ljuba umetniška domovina. Pri nas (tudi na Preloki!) je bil že pred vojno, najdlje leta 1940, ko je pri nas snemal svoj znameniti dokumentarec Bela krajina. Pri nas je bil in ustvarjal med vojno in naša lirična pokrajina ga je navdihovala tudi po vojni. Belokranjcem se je za vse gostoljubje in pomoč v najtežjih vojnih časih oddolžil tudi tako, da nam je poklonil kar 107 del iz svoje t. i. belokranjske zbirke.

V iskalno akcijo vključen tudi ChatGPT

04 26Kot nam piše J. R., je v zvezi z našim skrivnim objektom njegov odgovor zelo kratek: »Nimam pojma!« In dodaja, da mu pri iskanju ni mogel kaj dosti pomagati niti ChatGPT. Ta je namreč v naših namigih prepoznal edino Tita in njegov prvi odgovor je bil: »Iskani objekt je Josip Broz Tito.«

Nato ga je J. R. podučil, da Tito ne more biti objekt, ker je pač objektivno subjekt. ChatGPT se mu je vljudno zahvalil za poduk in svoj prejšnji odgovor malo korigiral: "Iskani objekt je v lasti subjekta z imenom Josip Broz Tito."

"Tita sem prepoznal tudi jaz, brez tega inteligentnega  pomočnika!" konča svoje pismo J. R.

(26. 4. 2023)

P. S. uredništva: Naš preloški kume, ki se nam sicer že dolgo ni nič oglasil, bi ob tem gotovo vzdihnil, da umetni inteligenci manjka ZKP*.

* ZKP: zdrava kmečka pamet