Kot nam piše J. R., je v zvezi z našim skrivnim objektom njegov odgovor zelo kratek: »Nimam pojma!« In dodaja, da mu pri iskanju ni mogel kaj dosti pomagati niti ChatGPT. Ta je namreč v naših namigih prepoznal edino Tita in njegov prvi odgovor je bil: »Iskani objekt je Josip Broz Tito.«

Nato ga je J. R. podučil, da Tito ne more biti objekt, ker je pač objektivno subjekt. ChatGPT se mu je vljudno zahvalil za poduk in svoj prejšnji odgovor malo korigiral: "Iskani objekt je v lasti subjekta z imenom Josip Broz Tito."

"Tita sem prepoznal tudi jaz, brez tega inteligentnega  pomočnika!" konča svoje pismo J. R.

(26. 4. 2023)

P. S. uredništva: Naš preloški kume, ki se nam sicer že dolgo ni nič oglasil, bi ob tem gotovo vzdihnil, da umetni inteligenci manjka ZKP*.

* ZKP: zdrava kmečka pamet

Še vedno odkrivate skrivnostni objekt iz naše polpretekle zgodovine. V svojem času so mu priznavali primat največjega in najmodernejšega “v svoji kategoriji”. Je pomemben pomnik nekega obdobja in nekega sistema in bi bilo škoda, da se pozabi ...

Prilagamo del fotografije, posnete pred objektom ob pomembni slovesnosti, ko objekt sicer še ni bil popolnoma dokončan. Na njej se je kar trlo politikov. Med slavnostnimi govorniki je bil tudi znani Belokranjec Niko Belopavlovič, za mikrofonom pa je Belokranjec, ki je imel gotovo največ zaslug za ta objekt. Prvi med prvimi – Tito – je bil na slovesnosti prisoten le posredno.

A. S. (24. 4. 2023)

Po namigu, da iščite skrivnostni objekt med pomembnimi gospodarskimi objekti, zgrajenimi pod taktirko Belokranjca, ste se osredotočili na belokranjska podjetja.

Nekaj vas je navedlo samo ime podjetja, ki je vaš kandidat za rešitev uganke, npr.: Belsad (A. P.), Komet (M. S.), nekaj vas je prijavilo nekoliko neresne kandidate, npr. da je tista vitrina promocijski eksponat neke izdelovalnice vitrin v Beli krajini.

Prejeli smo tudi nekaj mnenj z utemeljitvijo:
B. M.: "To je metliška Beti, ki se s kakovostjo izdelkov uvršča v svetovno špico. Njeni slavni izdelki so se oglaševali celo kot ”moja druga koža”. To podjetje je tudi vedno močno podpiralo kulturo."

I. S.: "To je bil gotovo črnomaljski Belt, vodilno livarsko podjetje v Sloveniji in eno od vodilnih v Jugoslaviji. Zraslo je na temeljih železolivarne Črnomaljca Jožeta Doltarja. Belt je bil znan tudi po traktorjih GV."

T. P.: "To je morda Iskra v Semiču. Ko je kipar Stojan Batič delal spomenik na Gornjih Lazah, je najbrž ustvaril tudi tiste tri kipce za Iskro."

Polanec, ki želi, da ga podpišemo kot “stari uniorovec”, pa nam piše takole: "To je naš obrat Unior v Starem trgu, ki je velika zgodba o uspehu. Minuli petek smo praznovali že 40-letnico. Naša orodja so po vsem svetu simbol kakovosti in zanesljivosti. Za postavitev obrata je zaslužen naš rojak Jože Butala. Lahko se tudi reče, da je naš Unior večnadstropen objekt, če se za nadstropje šteje tudi klet. Saj je klet tudi nadstropje, a ne?”
In naš odgovor: "Dragi nekdanji uniorovec, najprej iskrene čestitke za jubilej vašega podjetja. Glede vaše jezikovne dileme pa takole: nadstropje je po definiciji del stavbe nad stropom. Ker vaša klet nima spodaj nobenega stropa, se torej ne more šteti za nadstropje."

Od vseh poskusov se je pravilni rešitvi morda še najbolj približal kandidat s področja turističnega gospodarstva: hotel Bela Krajina (mnenje I. T.). Tudi naš skrivnostni objekt je namreč imel lepe sobe/sobane in v njih že v 60-ih letih minulega stoletja celo klimatske naprave, oprema v reprezentančni sobani pa je bila precej podobna tisti v enem od reprezentančnih objektov Josipa Broza Tita. Skratka razkošno in moderno – za tisti čas!

A le kje je bilo to?

A. S. (22. 4. 2023)

Najprej povzetek dosedanjih ugibanj: večina vas je menila, da je zagonetna “večnadstropna palača” – kulturni objekt: npr. Kulturni dom Črnomelj (A. M. S.), Belokranjski muzej v Metliki (R. P. in S. B. ter I. S.) ali Muzejska hiša Semič (Z. B.). Na ta odgovor vas je napeljala etnološka vsebina vitrine na tam objavljeni fotografiji.

Vendar gre za gospodarski objekt, torej objekt izrazito gospodarske narave, a je imela v njem častno mesto tudi umetnost. Ponašal se je celo s pravcato mini galerijo akademskega kiparja in Prešernovega nagrajenca Stojana Batiča. Da, tistega Stojana Batiča, ki je za “deželico belih brez in zlatih src” ustvaril tudi monumentalni spomenik na Gornjih Lazah nad Semičem.

Prilagamo le tri Batičeve male bronaste plastike iz enega od prostorov tega objekta, vse tri seveda s prepoznavno belokranjsko motiviko, saj gre vendar za Belo krajino! Na prvi je motiv Zelenega Jurija, na drugi Belokranjsko kolo in na tretji Petelinji boj. Torej trije motivi s pomenljivo simboliko in metaforiko (gl. npr. TUKAJ).

Tako torej znotraj objekta. Zdaj pa še en nazoren detajl z njegove zunanjosti, – kot odgovor vsem tistim “nejevernim Tomažem”, ki so izrazili dvom, da bi šlo za Belo krajino. In namig morebitnim novim reševalcem te zagonetke.

A. S. (19. 4. 2023)

Ob imenu Oton Župančič verjetno najprej pomislimo na njegovo pesniško in drugo literarno ustvarjanje, na njegov ogromni prevajalski opus, pa na Mehurčke in Cicibana, ob katerih smo odraščali ... Razstava, ki so jo sinoči odprli v Mestnem muzeju v Ljubljani, pa dragoceno dopolnjuje našo predstavo o njem, saj razkriva še eno njegovo ustvarjalno področje – likovno ustvarjanje.

To je bilo doslej manj znano, a že njegova žena Ani Župančič je v Spominih na Otona zapisala, da je veliko in lepo risal in da je to počel od nekdaj. In njegova vnukinja Alenka Župančič je z nekaterimi njegovimi risbami opremila knjigo Cvetličice, izbor Župančičevih pesmi za mladino, ki jih dotlej nismo poznali.

Na razstavi je predstavljenih 158 risb, ki razkrivajo, da je bilo za Župančiča vizualno izražanje notranja nuja, tako kot pisanje. Tematsko prevladujejo pokrajine in tihožitja, še posebno drevesa s svojo simboliko – torej motivi, ki jih najdemo tudi pri pesnikovih sodobnikih, slovenskih impresionistih. A tudi avtoportreti.

“Narisal sem se, torej sem”

Naslov celotne razstave je pesnikov hudomušni pripis na tem avtoportretu iz leta 1910. Znameniti Decartesov izrek Cogito ergo sum je Župančič nekoliko humorno parafraziral in s tem najbrž nakazal, da svojega slikarskega, risarskega ustvarjanja ni jemal kot likovno pomembnega, ampak bolj kot ljubiteljsko delo.

Hruška kot pesnikov duhovni avtoportret

Pesnik je risal in slikal predvsem za dušo. Risbe pogosto spremljajo njegovo pesniško ustvarjalnost. Na primer “Hruška na dvorišču gradiča Koča vas”, s katero je Župančič opremil notranjo naslovnico ene od svojih knjig izbranih del.

Župančič je to skrivenčeno drevo, ki je očitno previharilo mnoge viharje, dojemal kot svoj duhovni avtoportret: stremljenje človeka k nečemu višjemu. In je ob risbi zapisal znamenite štiri verze 'Živeti – umreti je usoda naša, / a cilj nam je visoko posajen! / Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša, / a večno se bori za svoj namen ...'

Večino risb, ki se na razstavi prepletajo z Župančičevimi verzi, so v Mestnem muzeju Ljubljana prejeli leta 1985 od pesnikovih otrok Marka, Andreja in Jasne, delček pa jih hranijo v NUK-u. Razstava je presenetljiv, dragocen uvid v Župančičevo ustvarjalno notranjost in njegova umetniška iskanja.

Ana Starešinič (31. 3. 2023)